Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sinoči v okviru prireditve Generacije znanosti že 24 . leto zapored podelil nagrade za znanstvene dosežke v preteklem letu na področju družboslovja in humanistike. Nagrado Zlati znak ZRC je letos prejel doc. dr. Žiga Kokalj z Inštituta za antropološke in prostorske študije, ki se pri svojem delu ukvarja z analizo satelitskih letalskih posnetkov zemlje, s spletno kartografijo in modeliranjem naravnih procesov, zlasti z vidika vpliva delovanja človeka na okolje.
Nagrade in priznanja na področju družboslovja in humanistike
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sinoči v okviru prireditve Generacije znanosti že 24. leto zapored podelil nagrade za znanstvene dosežke v preteklem letu na področju družboslovja in humanistike.
Nagrado zlati znak ZRC je letos prejel doc. dr. Žiga Kokalj z Inštituta za antropološke in prostorske študije, ki se pri svojem delu ukvarja z analizo satelitskih letalskih posnetkov Zemlje, s spletno kartografijo in modeliranjem naravnih procesov, zlasti z vidika vpliva delovanja človeka na okolje.
Ukvarjam se z opazovanjem Zemlje, z analizo satelitskih letalskih posnetkov, z analizo posnetkov letalnikov in s podatki zračnega laserskega skeniranja.
Kot nam je še zaupal, se v enem izmed aktualnih projektov ukvarja s pojavom suše.
V skupini imamo ta hip več projektov. Ukvarjamo se s sušo na območju Podonavja in z analizo sušnih predelov v Afriki, ugotavljamo, kje je pomanjkanje travišč oziroma kje se travišča zmanjšujejo.
Dr. Žiga Kokalj še dodaja, da prejeta nagrada potrjuje delo celotne skupine, ki je zaradi prepletenosti njihovega dela namenjena tudi njegovim sodelavcem. Srebrni znak je prejel dr. Luka Repanšek, častni član ZRC SAZU je postal akademik in zaslužni profesor Univerze v Liverpoolu prof. Michael Talbot, zaslužni raziskovalec ZRC SAZU je postal dr. Marjan Drnovšek, nagrado modri znak pa je prejel Peter Pehani.
Kot je povedal direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar, je tudi letos namen prireditve opozarjati na to, v kakšnem stanju so znanstvenice in znanstveniki.
Sicer pa smo s prireditvami začeli bolj zato, da se na tako oddolžimo svojim kolegicam in kolegom, še posebej tistim, ki so v središču pozornosti. Seveda pa skozi to tudi upali, da bo hiša postala bolj prepoznana.
Javna prireditev Generacije znanosti je posvečena raziskovalkam in raziskovalcem s področja humanistike – ne le z ZRC SAZU, temveč tudi z drugih raziskovalnih ustanov doma in po svetu. Od leta 1995, ko je prireditev potekala prvič, je nagrado zlati znak prejelo 21 nagrajencev in osem nagrajenk.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sinoči v okviru prireditve Generacije znanosti že 24 . leto zapored podelil nagrade za znanstvene dosežke v preteklem letu na področju družboslovja in humanistike. Nagrado Zlati znak ZRC je letos prejel doc. dr. Žiga Kokalj z Inštituta za antropološke in prostorske študije, ki se pri svojem delu ukvarja z analizo satelitskih letalskih posnetkov zemlje, s spletno kartografijo in modeliranjem naravnih procesov, zlasti z vidika vpliva delovanja človeka na okolje.
Nagrade in priznanja na področju družboslovja in humanistike
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sinoči v okviru prireditve Generacije znanosti že 24. leto zapored podelil nagrade za znanstvene dosežke v preteklem letu na področju družboslovja in humanistike.
Nagrado zlati znak ZRC je letos prejel doc. dr. Žiga Kokalj z Inštituta za antropološke in prostorske študije, ki se pri svojem delu ukvarja z analizo satelitskih letalskih posnetkov Zemlje, s spletno kartografijo in modeliranjem naravnih procesov, zlasti z vidika vpliva delovanja človeka na okolje.
Ukvarjam se z opazovanjem Zemlje, z analizo satelitskih letalskih posnetkov, z analizo posnetkov letalnikov in s podatki zračnega laserskega skeniranja.
Kot nam je še zaupal, se v enem izmed aktualnih projektov ukvarja s pojavom suše.
V skupini imamo ta hip več projektov. Ukvarjamo se s sušo na območju Podonavja in z analizo sušnih predelov v Afriki, ugotavljamo, kje je pomanjkanje travišč oziroma kje se travišča zmanjšujejo.
Dr. Žiga Kokalj še dodaja, da prejeta nagrada potrjuje delo celotne skupine, ki je zaradi prepletenosti njihovega dela namenjena tudi njegovim sodelavcem. Srebrni znak je prejel dr. Luka Repanšek, častni član ZRC SAZU je postal akademik in zaslužni profesor Univerze v Liverpoolu prof. Michael Talbot, zaslužni raziskovalec ZRC SAZU je postal dr. Marjan Drnovšek, nagrado modri znak pa je prejel Peter Pehani.
Kot je povedal direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar, je tudi letos namen prireditve opozarjati na to, v kakšnem stanju so znanstvenice in znanstveniki.
Sicer pa smo s prireditvami začeli bolj zato, da se na tako oddolžimo svojim kolegicam in kolegom, še posebej tistim, ki so v središču pozornosti. Seveda pa skozi to tudi upali, da bo hiša postala bolj prepoznana.
Javna prireditev Generacije znanosti je posvečena raziskovalkam in raziskovalcem s področja humanistike – ne le z ZRC SAZU, temveč tudi z drugih raziskovalnih ustanov doma in po svetu. Od leta 1995, ko je prireditev potekala prvič, je nagrado zlati znak prejelo 21 nagrajencev in osem nagrajenk.
Marakeška politična deklaracija in globalni sporazum Združenih narodov o varnih, urejenih, regularnih migracijah nista pravno-formalo zavezujoča dokumenta. Pogovor z izr. prof. dr. Petro Roter s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani je je pripravila Cirila Štuber.
O tem, kaj lahko pričakujemo od prenovljene direktive EU o kakovosti pitne vode, v pogovoru z biologom dr. Gorazdom Urbaničem z Inštituta za vode.
Napovedi so se uresničile: demokrati so na vmesnih kongresnih volitvah po osmih letih znova prevzeli večino v predstavniškem domu oziroma spodnjem domu kongresa, v senatu pa bodo imeli še naprej večino republikanci. Več Tomaž Gerden.
Čeprav je že november, ni ne duha ne sluha o debelih plaščih, rokavicah, kapah in toplih šalih. Nekaterim to ustreza, drugim spet ne. V topel november se bomo zbujali vsaj še en teden. Odstopanje od povprečja žal ni nič novega, saj opozorila o podnebnih spremembah in nujnih prilagoditvah poslušamo že 3 desetletja. Trenutne previsoke temperature seveda vplivajo na podaljšano vegetacijo in aktivnost žuželk, mnoge med njimi spadajo med invazivne vrste.
Pametni mobilni telefon je najpomembnejša naprava za dostop do spleta, tako kaže raziskava Medijska potrošnja 2018. Več kot 70% ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, radio poslušamo predvsem v avtomobilu.
Že dobro desetletje obstaja platforma, ki je še posebej v zadnjih letih spremenila možnost prenočevanja popotnikov – govorimo namreč o Airbnbju. Tega so tisti, ki včasih iščejo cenejšo prenočitev, pri čemer z informacijami na pomoč priskočijo lokalni prebivalci, vzljubili, drugi pa imajo pomisleke. Nekatere države tako skušajo omejiti delovanje Airbnbja, pritožujejo se tudi domačini, ker dajejo lastniki prednost kratkoročnemu tipu najemanja, ki prinaša več denarja kot dolgoročni. In če je pri nas v preteklosti marsikdo oddajal na črno, je Finančna uprava z lanskim letom temu naredila konec, ko je začela poostreno nadzirati.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predsedniku republike Borutu Pahorju dopoldne predal poročilo za leto 2017. Kje se pri nas pojavlja največ diskriminacije, kaj prinašajo domoljubne pravljice in zakaj institucije zagovornika enakosti prebivalci tudi po dveh letih delovanja večinoma še vedno ne poznajo - o vsem tem se je z Miho Lobnikom pogovarjala Urška Ivanovič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenija se skuša vse bolj uveljavljati tudi na gastronomskem področju. Kot je znano, si sodobni gurmani, ki jim s tujko pravimo foodieji, kot glavni motiv za potovanje omislijo ravno kulinariko. Pri nas si take ljudi želijo privabiti tudi z izdajo mednarodno priznanega gastronomskega vodnika Gault-Millau, ki bo kmalu izšel v slovenščini. Več Tina Lamovšek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Hrvaška poslanka stranke Most, ki je pred polno saborsko dvorano spregovorila o nehumanih razmerah v splitski porodnišnici, je v samo dveh dneh sprožila gibanje žensk s podobnimi travmatičnimi izkušnjami. Te so na Ministrstvo za zdravje odnesle več kot 400 zgodb in dosegle obljubo po poostrenemu inšpekcijskemu nadzoru v porodnišnicah. Podobnih akcij so se zdaj sicer brez konkretnih imen oseb in porodnišnic lotili v različnih organizacijah v Bosni in Hercegovini ter v Sloveniji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom. V Evropi zaradi možganske kapi umre 650 tisoč ljudi na leto, pri nas vsako leto prizadene približno 4 tisoč ljudi, kar je več kot 10 dnevno. A kljub visoki umrljivosti in tudi invalidnosti je možganska kap premagljiva. Zlasti ob hitrem prepoznavanju in ukrepanju lahko preprečimo marsikatero smrt in omilimo posledice. In prav to je tudi osrednje sporočilo današnjega svetovnega dneva o možganski kapi. Prispevek Snežane Ilijaš.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 90-letnici Radia Slovenija smo poslušalce v nedeljskem jutru na Prvem povprašali po njihovih prvih spominih na radio in naš program.
Neveljaven email naslov