Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sinoči v okviru prireditve Generacije znanosti že 24 . leto zapored podelil nagrade za znanstvene dosežke v preteklem letu na področju družboslovja in humanistike. Nagrado Zlati znak ZRC je letos prejel doc. dr. Žiga Kokalj z Inštituta za antropološke in prostorske študije, ki se pri svojem delu ukvarja z analizo satelitskih letalskih posnetkov zemlje, s spletno kartografijo in modeliranjem naravnih procesov, zlasti z vidika vpliva delovanja človeka na okolje.
Nagrade in priznanja na področju družboslovja in humanistike
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sinoči v okviru prireditve Generacije znanosti že 24. leto zapored podelil nagrade za znanstvene dosežke v preteklem letu na področju družboslovja in humanistike.
Nagrado zlati znak ZRC je letos prejel doc. dr. Žiga Kokalj z Inštituta za antropološke in prostorske študije, ki se pri svojem delu ukvarja z analizo satelitskih letalskih posnetkov Zemlje, s spletno kartografijo in modeliranjem naravnih procesov, zlasti z vidika vpliva delovanja človeka na okolje.
Ukvarjam se z opazovanjem Zemlje, z analizo satelitskih letalskih posnetkov, z analizo posnetkov letalnikov in s podatki zračnega laserskega skeniranja.
Kot nam je še zaupal, se v enem izmed aktualnih projektov ukvarja s pojavom suše.
V skupini imamo ta hip več projektov. Ukvarjamo se s sušo na območju Podonavja in z analizo sušnih predelov v Afriki, ugotavljamo, kje je pomanjkanje travišč oziroma kje se travišča zmanjšujejo.
Dr. Žiga Kokalj še dodaja, da prejeta nagrada potrjuje delo celotne skupine, ki je zaradi prepletenosti njihovega dela namenjena tudi njegovim sodelavcem. Srebrni znak je prejel dr. Luka Repanšek, častni član ZRC SAZU je postal akademik in zaslužni profesor Univerze v Liverpoolu prof. Michael Talbot, zaslužni raziskovalec ZRC SAZU je postal dr. Marjan Drnovšek, nagrado modri znak pa je prejel Peter Pehani.
Kot je povedal direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar, je tudi letos namen prireditve opozarjati na to, v kakšnem stanju so znanstvenice in znanstveniki.
Sicer pa smo s prireditvami začeli bolj zato, da se na tako oddolžimo svojim kolegicam in kolegom, še posebej tistim, ki so v središču pozornosti. Seveda pa skozi to tudi upali, da bo hiša postala bolj prepoznana.
Javna prireditev Generacije znanosti je posvečena raziskovalkam in raziskovalcem s področja humanistike – ne le z ZRC SAZU, temveč tudi z drugih raziskovalnih ustanov doma in po svetu. Od leta 1995, ko je prireditev potekala prvič, je nagrado zlati znak prejelo 21 nagrajencev in osem nagrajenk.
4529 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sinoči v okviru prireditve Generacije znanosti že 24 . leto zapored podelil nagrade za znanstvene dosežke v preteklem letu na področju družboslovja in humanistike. Nagrado Zlati znak ZRC je letos prejel doc. dr. Žiga Kokalj z Inštituta za antropološke in prostorske študije, ki se pri svojem delu ukvarja z analizo satelitskih letalskih posnetkov zemlje, s spletno kartografijo in modeliranjem naravnih procesov, zlasti z vidika vpliva delovanja človeka na okolje.
Nagrade in priznanja na področju družboslovja in humanistike
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sinoči v okviru prireditve Generacije znanosti že 24. leto zapored podelil nagrade za znanstvene dosežke v preteklem letu na področju družboslovja in humanistike.
Nagrado zlati znak ZRC je letos prejel doc. dr. Žiga Kokalj z Inštituta za antropološke in prostorske študije, ki se pri svojem delu ukvarja z analizo satelitskih letalskih posnetkov Zemlje, s spletno kartografijo in modeliranjem naravnih procesov, zlasti z vidika vpliva delovanja človeka na okolje.
Ukvarjam se z opazovanjem Zemlje, z analizo satelitskih letalskih posnetkov, z analizo posnetkov letalnikov in s podatki zračnega laserskega skeniranja.
Kot nam je še zaupal, se v enem izmed aktualnih projektov ukvarja s pojavom suše.
V skupini imamo ta hip več projektov. Ukvarjamo se s sušo na območju Podonavja in z analizo sušnih predelov v Afriki, ugotavljamo, kje je pomanjkanje travišč oziroma kje se travišča zmanjšujejo.
Dr. Žiga Kokalj še dodaja, da prejeta nagrada potrjuje delo celotne skupine, ki je zaradi prepletenosti njihovega dela namenjena tudi njegovim sodelavcem. Srebrni znak je prejel dr. Luka Repanšek, častni član ZRC SAZU je postal akademik in zaslužni profesor Univerze v Liverpoolu prof. Michael Talbot, zaslužni raziskovalec ZRC SAZU je postal dr. Marjan Drnovšek, nagrado modri znak pa je prejel Peter Pehani.
Kot je povedal direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar, je tudi letos namen prireditve opozarjati na to, v kakšnem stanju so znanstvenice in znanstveniki.
Sicer pa smo s prireditvami začeli bolj zato, da se na tako oddolžimo svojim kolegicam in kolegom, še posebej tistim, ki so v središču pozornosti. Seveda pa skozi to tudi upali, da bo hiša postala bolj prepoznana.
Javna prireditev Generacije znanosti je posvečena raziskovalkam in raziskovalcem s področja humanistike – ne le z ZRC SAZU, temveč tudi z drugih raziskovalnih ustanov doma in po svetu. Od leta 1995, ko je prireditev potekala prvič, je nagrado zlati znak prejelo 21 nagrajencev in osem nagrajenk.
Natanko pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka dojk DORA. In danes, ko je začela delovati letos še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so pričeli s slikanjem na mamografu v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let aktivno vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, ki je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka dojk za tretjino. Helena Lovinčič se je o uspešnosti programa pogovarjala z vodjo programa DORA Maksimiljam Kadivcem.
Petkovo jutro na Valu 202 iz Druge gimnazije v Mariboru z nekdanjimi in trenutnimi dijaki. Gostitelja: Tadej Košmrlj in Uršula Zaletelj
Svetovna modna oziroma tekstilna industrija potrebuje revolucionarno spremembo. Tega se zavedamo tudi v Sloveniji, zato se bomo v Ljubljani in Mariboru ta mesec ponovno pridružili svetovnemu gibanju Fashion Revolution, ki ozavešča javnost o največjih problemih modne industrije. Pripravljen je pester nabor dogodkov v okviru kampanje #FashionRevolutionWeek, ki bo potekal v tednu od 21. do 27. aprila. O tem kdo izdeluje naša oblačila, pod kakšnimi pogoji, ali obstajajo alternative, tudi v Sloveniji, smo se pogovarjali z vodjo Pravične trgovine Živo Lopatič in Živo Kavka Gobbo iz društva Focus.
Schönbrunn, Prater, katedrala sv. Štefana, opera, saher torta – Dunaj! Če pa seznamu dodamo še patološki muzej, anatomske voščene figure in kompleks stare Splošne bolnišnice, pa opišemo ekskurzijo, ki jo profesorica Zvonka Zupanič Slavec že petnajst let organizira za študente ljubljanske Medicinske fakultete. Tokrat se jim je pridružil Iztok Konc. Foto: Katarina Zemljak
V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018.
Denar ne raste na drevesu in bankomat ni stroj, ki bi dajal neomejene količine denarja - je ponavadi ena od prvih finančnih lekcij, ki jo otroku dajo starši. Kaj pa kasneje?
V Ljubljani te dni poteka mednarodna konferenca ob 10-letnici delovanja Državnega preventivnega mehanizma. Gre za neke vrste inšpekcijski nadzor v zavodih z omejeno svobodo oskrbovancev, v sklopu mehanizma preverjajo stanje na področju zagotavljanja človekovih pravic. Nenehen in nenapovedan nadzor tako poteka v vzgojno varstvenih zavodih, psihiatričnih bolnišnicah, domovih za starejše in zaporih. To področje spada k pristojnostim varuha človekovih pravic.
Pogovor z mladim raziskovalcem na področju astrofizike s Fakultete za matematiko in fiziko Klemnom Čotarjem o predvideni izstrelitvi satelita TESS.
Uradna kampanja pred parlamentarnimi volitvami se začne 3-ega maja, a neuradna je že nekaj tednov v polnem teku. Čedalje bolj se preriva na splet oziroma na družabna omrežja. Zaradi izkušenj tujine in tam videnih zlorab, zlasti v Združenih državah, pa se - tudi pri nas - postavlja veliko vprašanj: od obstoja in uspeha "targetiranja" na facebooku do učinkovitosti lažnih novic ter poplave računalniško ustvarjenih sledilcev. O vsem tem v pogovoru Nike Benedik z novinarjem spletnega portala Poč črto Lenartom Kučičem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Italijanska policija je pretekli teden v Pachinu na jugu Sicilije aretirala štiri mafijce, ki so načrtovali napad z avtobombo na priznanega novinarja Paola Borometija. Borrometi je zaposlen pri italijanski tiskovni agenciji Agi in velja za enega največjih poznavalcev sicilijanske organizacije Cosa Nostra. Je tudi predsednik novinarskega združenja »Articolo Ventuno«. Mafijci so se mu v preteklosti že maščevali: enkrat so ga pretepli, da ima trajno pohabljeno ramo, drugič so mu z bencinom zalili vrata doma in jih zažgali. Zadnja štiri leta živi pod strogim policijskim varstvom v Rimu. Z njim se je srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prvi napovedovalec vremena Pavle Jakopič nas je ob 50. rojstnem dnevu TV Dnevnika popeljal v zakulisje nastajanja prve oddaje.
Na današnji dan pred 20imi leti so se nekaj minut pred eno popoldan v Posočju močno stresla tla. Potres na velikonočno nedeljo z magnitudo 5,6 in z žariščem med dolino Lepene in Krnskim pogorjem v globini 8 kilometrov je bil najmočnejši v zadnjem stoletju na ozemlju Slovenije. Potres ni zahteval smrtnih žrtev, je pa poškodoval več kot 4.000 objektov in spodbudil spremembe v načinu opazovanja in izmenjave podatkov o potresih.
V tokratnem četrtkovem jutranjem potepu z dopnisniki se nam je na Prvem oglasil celjski dopisnik Matija Mastnak. Izvedeli mo več o predvideni uvedbi mestnega avtobsa v Celju, o cenah, trasah in predvidenih stroških, slišali mnenja meščanov o tem, pa tudi o nekaterih drugih ukrepih za izbolšanje trajne mobilnosti v tem delu Slovenije.
Šakal je vrsta, ki jo v Sloveniji šele spoznavamo, saj si je pri nas »udomačil« šele v zadnjih dveh desetletjih. Zato ni presenetljivo, da o njem vemo sorazmerno malo, še manj pa je jasno, kakšen je njegov vpliv na ekosisteme. Toda to se bo kmalu spremenilo. Na Krasu so namreč raziskovalci s telemetrično ovratnico opremili mladega šakaljega samca, ki so ga poimenovali Luka. Z njegovo pomočjo bomo tako dobili boljši vpogled v življenjske navade tega izredno previdnega štirinožnega plenilca. O šakalih se je z dr. Hubertom Potočnikom z ljubljanske Biotehniške fakultete pogovarjala Nina Slaček. Foto: Janez Tarman
Za pravosodjem so burna štiri leta, ki so jih zaznamovale zadeve Patria, Istrabenz, pa izgubljene oporoke, velika pričakovanja in malo izplena pri kaznovanju bančnega kriminala, kadrovske menjave na vrhu sodstva in tožilstva. Pravosodni minister Goran Klemenčič pravi, da so s številnimi ukrepi prispevali h krepitvi občutka pravne države. Priznava pa tudi, da je dela še veliko. V pogovoru z Jolando Lebar je naštel nekaj zadev, ki mu jih je uspelo v tem mandatu spraviti pod streho, pa tudi nekaj načrtov, ki mu jih ni uspelo uresničiti.
Neveljaven email naslov