Uradna kampanja pred parlamentarnimi volitvami se začne 3-ega maja, a neuradna je že nekaj tednov v polnem teku. Čedalje bolj se preriva na splet oziroma na družabna omrežja. Zaradi izkušenj tujine in tam videnih zlorab, zlasti v Združenih državah, pa se - tudi pri nas - postavlja veliko vprašanj: od obstoja in uspeha "targetiranja" na facebooku do učinkovitosti lažnih novic ter poplave računalniško ustvarjenih sledilcev. O vsem tem v pogovoru Nike Benedik z novinarjem spletnega portala Poč črto Lenartom Kučičem.

Kakšen je splet pred volitvami in kaj lahko vpliva na volilni izid

Uradna kampanja pred parlamentarnimi volitvami se začne 3. maja, neuradna je že nekaj tednov v polnem teku. Čedalje bolj se preriva na splet oziroma na družabna omrežja. Zaradi izkušenj tujine in tam videnih zlorab, zlasti v Združenih državah, pa se – tudi pri nas – postavlja veliko vprašanj: od obstoja in uspeha “targetiranja” na Facebooku do učinkovitosti lažnih novic ter poplave računalniško ustvarjenih sledilcev. Novinarja spletnega portala Pod črto Lenarta Kučiča smo najprej vprašali, ali družabna omrežja vplivajo na uspešnost volilne kampanje.

“V Sloveniji skušajo stranke prek spletnih omrežij predvsem prodreti do medijev, ki potem kot neki megafoni utrjujejo njihova sporočila. Skušajo prodreti v najbolj gledane termine in sprožiti odzive.”

“Kakovostne novinarske institucije povsod po svetu imajo težave s tem, kako naj se spoprimejo z lažmi in manipulacijami. Če jo objavijo, sporočilo samo utrdijo – čeprav razkrijejo, da gre za laž in to podkrepijo s podatki. Če pa lažne novice ignorirajo, pa se te še bolj krepijo.”

“Vse pogostejše je tako imenovano trolanje, to so načrtni napadi na posameznike, novinarje, komentatorje, politike; potekajo hkrati, orkestrirano, dalj časa, da bi jih preprosto – utišali.”