Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

S študenti medicine na Dunaj

20.04.2018

Schönbrunn, Prater, katedrala sv. Štefana, opera, saher torta – Dunaj! Če pa seznamu dodamo še patološki muzej, anatomske voščene figure in kompleks stare Splošne bolnišnice, pa opišemo ekskurzijo, ki jo profesorica Zvonka Zupanič Slavec že petnajst let organizira za študente ljubljanske Medicinske fakultete. Tokrat se jim je pridružil Iztok Konc. Foto: Katarina Zemljak

Razstava »The Body - Telesa« 18. stoletja ali ko spoznaš svoje telo in začneš ceniti zdravje

Patološki muzej v »stolpu norcev«, Zgodovinsko-medicinski muzej Josephinum z znamenitimi anatomskimi voščenimi figurami, kompleks Stare bolnišnice – pot naše ekskurzije nas je vodila do tistih dunajskih znamenitosti, ki pospešijo utrip vsakemu študentu medicine. Predstojnica inštituta za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani Zvonka Zupanič Slavec svoje študente že več kot desetletje in pol vodi na Dunaj.

Profesorica Zvonka Zupanič Slavec pravi, da je veda brez preteklosti kot človek brez spomina. Slovenski pečat je v avstrijski prestolnici neizbrisen. Zdravnik, matematik, astronom in astrolog Andrej Perlah je bil rektor Univerze na Dunaju in dekan tamkajšnje medicinske fakultete. Pa zdravniki Marko Gerbec, Fran Viljem Lipić, Janez Plečnik, Vincenc Kern – nekateri naši rojaki, ki so pomembno zaznamovali medicinski Dunaj in prispevali k razvoju stroke.

Patolog Aleksander Rotter, ki se je ekskurzije udeležil že večkrat, nas je spremljal po patološkem muzeju v »stolpu norcev«. Narrenturm so zgradili leta 1784 v obdobju cesarja Jožefa II kot prvo psihiatrično bolnišnico. Danes v njem hranijo približno 5000 preparatov, ki nazorno prikazujejo telesne hibe in posledice bolezni.

Besedam, da je človeško telo, pa naj bo bolno ali zdravo, vir zanimanja in predmet radovednih pogledov, pritrjuje tudi umetnostna zgodovinarka Ruth Koblizek. Popeljala nas je po Zgodovinsko-medicinskem muzeju Josephinum z znamenitimi anatomskimi voščenimi figurami. »Že v otroštvu raziskujemo svoje telo, saj želimo izvedeti, kako deluje. Ko po naši razstavi vodimo otroke, so ti navdušeni. Z zanimanjem si jo ogledajo tudi starejši obiskovalci. Povejo nam, da so prebrali kakšen članek ali pa so imeli operacijo, sicer pa niso točno poznali notranjosti svojih teles. Pri nas si lahko vse v miru ogledajo. Muzej pogosto obiščejo tudi negovalci, maserji, šolarji in študenti različnih smeri. Na enem mestu si lahko ogledajo telesa, pa tudi posamezne dele teles, podrobnosti. K nam prihajajo tudi slikarji in ljudje drugih poklicev. Za vsakogar se najde nekaj zanimivega in poučnega.« 

Pod kožo smo vsi krvavi

Josephinum obišče približno 10.000 obiskovalcev na leto. Ob zgodovinski medicinski knjižnici domišljijo že več kot 200 let burijo znameniti anatomski prikazi človeškega telesa. Modeli iz voska so izdelani s filigransko natančnostjo in omogočajo vpogled v žile, mišice, kosti in organe. Eksponate si je že v 18. stoletju ob določenih dnevih lahko ogledal prav vsak.

»V tistem času res ni bilo običajno, da bi si lahko prav vsi ljudje ogledali, kaj je pod kožo, kaj se skriva v notranjosti telesa. Priložnosti, da bi videli, kako smo ljudje grajeni, ni bilo. Ob tem se lahko porodijo tudi eksistenčna vprašanja: kdo sem in kako sem nastal. Odgovori na ta vprašanja nam spremenijo dojemanje samega sebe in svojega telesa. Prav lahko se zgodi, da zaradi novih spoznanj postanemo drugačni, bolj samozavestni. Naša zbirka odpira vsa ta vznemirljiva vprašanja. Tudi zato je bilo pomembno, da je bila že takrat dostopna vsem. Vsak si jo je lahko ogledal in se prepričal, kakšen je od znotraj,« je slikovita Ruth Koblizek.

Razvoj medicine so na Dunaju spodbujali in podpirali habsburški vladarji ter zdravniki, ki so službovali na njihovem dvoru. Ruth Koblizek: »Zavedali so se, da morajo biti zdravniki in kirurgi dobro izobraženi – da dobro poznajo anatomijo, notranjo zgradbo človeškega telesa. Do novih spoznanj so prišli tako, da so si ogledali čim več trupel; za kar so imeli dovoljenje države. Že Marija Terezija je zaukazala, da morajo vse, ki so umrli v državnih bolnišnicah, odpeljati na obdukcijo. S tem je kirurgom dovolila, da lahko trupla odprejo, jih uporabijo v učne namene in tako pridobijo nova znanja. Kar je bilo seveda povsem drugače kot prej, ko so trupla secirali le na skrivaj. Pomembno je, da oblast odloči: od zdaj naprej bo tako.«

Prve zdravstvene zakonike in javne bolnišnice so v 17. in 18. stoletju vpeljale terezijanske in pozneje jožefinske reforme. Oba muzeja, ki smo ju obiskali – patološki in zgodovinsko-medicinski –, sta del kompleksa stare Splošne dunajske bolnišnice. Sprehodili smo se skozi številne atrije in parke.


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

S študenti medicine na Dunaj

20.04.2018

Schönbrunn, Prater, katedrala sv. Štefana, opera, saher torta – Dunaj! Če pa seznamu dodamo še patološki muzej, anatomske voščene figure in kompleks stare Splošne bolnišnice, pa opišemo ekskurzijo, ki jo profesorica Zvonka Zupanič Slavec že petnajst let organizira za študente ljubljanske Medicinske fakultete. Tokrat se jim je pridružil Iztok Konc. Foto: Katarina Zemljak

Razstava »The Body - Telesa« 18. stoletja ali ko spoznaš svoje telo in začneš ceniti zdravje

Patološki muzej v »stolpu norcev«, Zgodovinsko-medicinski muzej Josephinum z znamenitimi anatomskimi voščenimi figurami, kompleks Stare bolnišnice – pot naše ekskurzije nas je vodila do tistih dunajskih znamenitosti, ki pospešijo utrip vsakemu študentu medicine. Predstojnica inštituta za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani Zvonka Zupanič Slavec svoje študente že več kot desetletje in pol vodi na Dunaj.

Profesorica Zvonka Zupanič Slavec pravi, da je veda brez preteklosti kot človek brez spomina. Slovenski pečat je v avstrijski prestolnici neizbrisen. Zdravnik, matematik, astronom in astrolog Andrej Perlah je bil rektor Univerze na Dunaju in dekan tamkajšnje medicinske fakultete. Pa zdravniki Marko Gerbec, Fran Viljem Lipić, Janez Plečnik, Vincenc Kern – nekateri naši rojaki, ki so pomembno zaznamovali medicinski Dunaj in prispevali k razvoju stroke.

Patolog Aleksander Rotter, ki se je ekskurzije udeležil že večkrat, nas je spremljal po patološkem muzeju v »stolpu norcev«. Narrenturm so zgradili leta 1784 v obdobju cesarja Jožefa II kot prvo psihiatrično bolnišnico. Danes v njem hranijo približno 5000 preparatov, ki nazorno prikazujejo telesne hibe in posledice bolezni.

Besedam, da je človeško telo, pa naj bo bolno ali zdravo, vir zanimanja in predmet radovednih pogledov, pritrjuje tudi umetnostna zgodovinarka Ruth Koblizek. Popeljala nas je po Zgodovinsko-medicinskem muzeju Josephinum z znamenitimi anatomskimi voščenimi figurami. »Že v otroštvu raziskujemo svoje telo, saj želimo izvedeti, kako deluje. Ko po naši razstavi vodimo otroke, so ti navdušeni. Z zanimanjem si jo ogledajo tudi starejši obiskovalci. Povejo nam, da so prebrali kakšen članek ali pa so imeli operacijo, sicer pa niso točno poznali notranjosti svojih teles. Pri nas si lahko vse v miru ogledajo. Muzej pogosto obiščejo tudi negovalci, maserji, šolarji in študenti različnih smeri. Na enem mestu si lahko ogledajo telesa, pa tudi posamezne dele teles, podrobnosti. K nam prihajajo tudi slikarji in ljudje drugih poklicev. Za vsakogar se najde nekaj zanimivega in poučnega.« 

Pod kožo smo vsi krvavi

Josephinum obišče približno 10.000 obiskovalcev na leto. Ob zgodovinski medicinski knjižnici domišljijo že več kot 200 let burijo znameniti anatomski prikazi človeškega telesa. Modeli iz voska so izdelani s filigransko natančnostjo in omogočajo vpogled v žile, mišice, kosti in organe. Eksponate si je že v 18. stoletju ob določenih dnevih lahko ogledal prav vsak.

»V tistem času res ni bilo običajno, da bi si lahko prav vsi ljudje ogledali, kaj je pod kožo, kaj se skriva v notranjosti telesa. Priložnosti, da bi videli, kako smo ljudje grajeni, ni bilo. Ob tem se lahko porodijo tudi eksistenčna vprašanja: kdo sem in kako sem nastal. Odgovori na ta vprašanja nam spremenijo dojemanje samega sebe in svojega telesa. Prav lahko se zgodi, da zaradi novih spoznanj postanemo drugačni, bolj samozavestni. Naša zbirka odpira vsa ta vznemirljiva vprašanja. Tudi zato je bilo pomembno, da je bila že takrat dostopna vsem. Vsak si jo je lahko ogledal in se prepričal, kakšen je od znotraj,« je slikovita Ruth Koblizek.

Razvoj medicine so na Dunaju spodbujali in podpirali habsburški vladarji ter zdravniki, ki so službovali na njihovem dvoru. Ruth Koblizek: »Zavedali so se, da morajo biti zdravniki in kirurgi dobro izobraženi – da dobro poznajo anatomijo, notranjo zgradbo človeškega telesa. Do novih spoznanj so prišli tako, da so si ogledali čim več trupel; za kar so imeli dovoljenje države. Že Marija Terezija je zaukazala, da morajo vse, ki so umrli v državnih bolnišnicah, odpeljati na obdukcijo. S tem je kirurgom dovolila, da lahko trupla odprejo, jih uporabijo v učne namene in tako pridobijo nova znanja. Kar je bilo seveda povsem drugače kot prej, ko so trupla secirali le na skrivaj. Pomembno je, da oblast odloči: od zdaj naprej bo tako.«

Prve zdravstvene zakonike in javne bolnišnice so v 17. in 18. stoletju vpeljale terezijanske in pozneje jožefinske reforme. Oba muzeja, ki smo ju obiskali – patološki in zgodovinsko-medicinski –, sta del kompleksa stare Splošne dunajske bolnišnice. Sprehodili smo se skozi številne atrije in parke.


20.05.2024

Tjaša Arko: Prostovoljstvo prinaša ogromno tako tistim, ki pomoč prejemajo, kot tudi prostovoljcem

Od danes pa vse do nedelje bo potekal tradicionalni že 25. Nacionalni teden prostovoljstva. Na različnih dogodkih, ki bodo potekali po vsej državi, bodo prostovoljske organizacije predstavile svoje delo in tudi možnosti vključevanja v prostovoljstvo. Namen Nacionalnega tedna prostovoljstva je ozaveščanje javnosti o pomenu in vlogi prostovoljstva. Več o dogodku in tudi o tem, kaj prostovoljstvo nudi prostovoljcem in kaj celotni družbi pa v pogovoru s Tjašo Arko, vodjo programske enote Prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji.


17.05.2024

Ob prodaji živilske industrije tujcem bi morala država prižgati rdeče alarme

Medtem ko v javnosti odmevajo lastniške spremembe v dveh pomembnih slovenskih agroživilskih podjetjih - Panvita in Celjske mesnine - v katere vstopa hrvaški kapital, ugotavljamo, da je država v zadnjih dveh desetletjih razprodala večino slovenskih živilskih paradnih konjev. Aktualni prodaji zato med kmete in tudi v samo živilsko dejavnost vnašajo določeno mero negotovosti. Kako na zadnja dogajanja v živilski panogi gledajo v tistih podjetjih, ki ostajajo v slovenskih rokah? Med njimi so Tovarna olja Gea d.o.o., ta letos praznuje 120 let delovanja, podjetje Medex, ki praznuje 70 let, in Skupina Jata Emona kot največji lastnik živilskih podjetij v zasebni lasti, tudi podjetje Pivka Perutninarstvo.


17.05.2024

Festival Potujočih knjižnic

Pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije so v sodelovanju s Sekcijo za potujoče knjižnice ob 50-letnici Potujoče knjižnice Ljubljana pripravili Festival in strokovno posvetovanje potujočih knjižnic. V središču Ljubljane je bilo včeraj na ogled 18 polno opremljenih vozil potujočih knjižnic iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Bolgarije, v Knjižnici Otona Župančiča pa ob tem še danes poteka 22. mednarodno strokovno posvetovanje potujočih knjižnic, ki z izmenjavo znanj ter izkušenj odpira vsebine o pomenu potujočih knjižnic v sodobni družbi in o možnostih njihovega nadaljnjega razvoja. Več Tadeja Bizilj.


17.05.2024

Festival Druga godba že 40 let Slovenijo spaja z globalnimi glasbenimi zvrstmi

Med 23. in 26. majem 2024 bo potekal 40. festival Druga godba. Glasbeni urednik Jane Weber in voditelj Rok Valenčič v studiu Prvega programa gostita direktorja festivala, Bogdana Benigarja.


16.05.2024

Varovanje politikov ob incidentu na Slovaškem - kako je pri nas?

Poskus atentata na slovaškega predsednika vlade Roberta Fica je sprožil vrsto vprašanj okoli varovanja politikov. Nekdanji šef Centra za varnost in zaščito Janez Videmšek sicer ocenjuje, da so Ficovi varnostniki reagirali pravilno in mu s tem rešili življenje. Del krivde pa nosi tudi politik sam, saj ni spoštoval varnostnih protokolov in se je samoiniciativno odpravil proti ljudem. Zavedati se je tudi treba, da za varovanje niso odgovorni le varnostniki, ki obkrožajo varovano osebo, ampak gre za večplastne procese in postopke, ki bi mnogi morali biti narejeni že pred incidentom.


16.05.2024

Tina Mahkota: Berimo Orwella kot opozorilo, da je vendarle mogoče še kaj preprečiti

Škotski umetnik Hans K. Clausen ob 75. obletnici izida distopičnega romana 1984 snuje instalacijo iz 1984 izvodov knjige, ki bo v začetku junija na ogled v občinski stavbi na otoku Jura, kjer je Orwell v hudi revščini in bolan konec 40. let minulega stoletja napisal omenjeni roman, kot spomenik kljubovanju tiskani besedi. Izvode Orwellove distopične mojstrovine kiparju iz Edinburga po pošti že več mesecev pošiljajo ljudje z vsega sveta in ta hip mu jih manjka le še nekaj manj kot sto. Zakaj je Orwellova distopija z glavnim junakom Winstonom Smithom, ki na ministrstvu za resnico skrbi za (pravilno) preoblikovanje informacij, aktualna kadarkoli in kjerkoli, morda še najbolj danes, smo se pogovarjali s poznavalko Orwellovih del, prevajalko in literarno komparativistko Tino Mahkota.


15.05.2024

Zaostrovanje stavke zaposlenih na upravnih enotah

Zaposleni na večini upravni enot stavkajo že dva meseca. Ker dogovora o njihovih stavkovnih zahtevah še ni, pa so se na več kot polovici upravnih enot odločili, da stavko zaostrijo in stavkajo vse dni v tednu ne le ob sredah. Ob tem napovedujejo pravno izpodbijanje razširitve nujnih nalog upravnih enot. Zakaj stavkajo in kaj o tem meni vladna stran pa v prispevku Katje Arhar.


15.05.2024

Nad francosko filmsko industrijo in Cannesom visi nekaj težkih vprašanj

Pogovor z Ingrid Kovač Brus, ki za Radio Slovenija spremlja filmski festival v Cannesu.


14.05.2024

200 tisoč žensk brez ginekologa: "Dobri trendi se lahko hitro obrnejo navzdol."

Ginekologi opozarjajo, da primarna ginekologija visi na nitki, saj kar 200 tisoč žensk ostaja brez izbranega ginekologa. Po najbolj črnem scenariju, če se upokojijo vsi ginekologi, ki imajo pogoje za upokojitev, lahko v roku dveh let brez ginekologa ostane še 150 tisoč žensk. Ginekologi trdijo, da je Slovenija ena najvarnejših držav na svetu za rojevanje, a jih je strah, da bi se to lahko spremenilo. FOTO: Pixabay


13.05.2024

Fenomen knjige Pot Nejca Zaplotnika

O prvi slovenski osvojitvi Monta Everesta je bilo veliko povedanega. Za verjetno najboljši opis pa je poskrbel Nejc Zaplotnik v avtobiografski knjigi Pot, literarni mojstrovini, ki navdihuje bralce že štiri desetletja. Nejc Zaplotnik je tako v eni osebi združil vrhunskega alpinista in pripovedovalca. Kot prvi Slovenec je na današnji dan skupaj s Štremfljem osvojil vrh sveta in napisal knjigo, ki, kot je zapisal dr. Samo Rugelj, nas bo gotovo preživela. Napisati takšno knjigo je izjemen uspeh, in ker je lahko tudi odlična spodbuda k branju za različne generacije, smo osvetlili njen fenomen. Samo Rugelj, založnik, pisatelj, urednik revije Bukla, jo je uvrstil na prvo mesto potopisov, ki so izšli v Sloveniji, tudi tistih, ki so bili prevedeni. Obiskali smo ga v prostorih založbe UMCO, ki jo vodi.


13.05.2024

Andrej Štremfelj: Vsak obisk spominskega obeležja Nejca Zaplotnika je zelo čustven

13. maja 1979 sta Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj kot prva Slovenca stopila na vrh sveta Mount Everest. Večletni trud je bil poplačan, tedanja jugoslovanska odprava pa je vrh osvojila po zahodnem grebenu, ki še zdaj velja za eno izmed najtežjih poti. Andrej Štremfelj je ob 45. obletnici tega zgodovinskega dogodka obiskal spominsko ploščo Nejca Zaplotnika, ki je v Himalaji umrl štiri leta pozneje. Tja je vodil del Zaplotnikove družine. Štremfelj se danes vrača z letalom iz Nepala. Pred odhodom v Slovenijo smo ga poklicali v Katmandu (foto: Facebook stran Andreja Štremflja).


10.05.2024

Dan medicinskih sester: "Zdravniška stavka vpliva na odnose med nami."

Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester te opozarjajo, da njihove sodelavke bežijo v druge, lažje poklice in v tujino. Pravijo, da sistem ne daje vtisa, da bi jih želel zadržati v javnem zdravstvenemu sistemu, česar jih je strah, saj bi imel razpad javnega zdravstva izrazito negativne posledice za paciente, predvsem za tiste, ki si dragih zasebnih storitev ne bi mogli privoščiti. S sogovornicama se je pogovarjala Eva Lipovšek. FOTO: Pixabay


10.05.2024

Dan pravične trgovine

Drugo soboto v maju po vsem svetu obeležujemo dan pravične trgovine. Ob tej priložnosti se vrstijo opozorila, da na stotisoče delavcev po svetu dela v povsem neprimernih razmerah, so izkoriščani in slabo plačani. O tem, kaj je pravična trgovina, čemu je namenjen svetovni dan pravične trgovine in kakšen je odnos do tega pri nas, kjer pravična trgovina letos zapira svoja vrata, smo se pogovarjali z vodjo pravične trgovine v Sloveniji Živo Lopatič.


10.05.2024

Na sejmu prehrane Cibus v Parmi

Severno italijansko mesto Parma slovi po srednjeveških cerkvah in renesančnih palačah, vse bolj pa kot italijanska in evropska prestolnica hrana. Svoj položaj že 22 let utrjuje tudi s prehrambnim sekmom Cibus, ki prehrambnemu slogu Italijanov ponuja okno v svet. Gre za najpomembnejše srečevališče med proizvajalci značilno italijanskih izdelkov in kupci z vsega sveta. V Parmi je bil tudi Janko Petrovec.


09.05.2024

Direktor RIC-a Darko Zupanc: "Sprejemni izpiti na srednjih šolah niso rešitev"

Predvčerajšnjim se je z znanjem iz slovenskega jezika začelo nacionalno preverjanje znanja za osnovnošolce, danes učenci preverjajo svoje znanje iz matematike. V ponedeljek učence 6. razreda čaka še preizkus znanja iz angleščine, učence 9. razreda pa iz tujega jezike, fizike, likovne umetnosti in zgodovine. O tem v pogovoru z direktorjem Državnega izpitnega centra dr. Darkom Zupancem.


09.05.2024

Evrovizija: protesti in grožnje Izraelu pred drugim polfinalom

Nocojšnji, drugi polfinalni večer Evrovizije v Malmeju spremljajo velika varnostna tveganja, predvsem zaradi nasprotovanja sodelovanja Izraela v času vojne v Gazi. Nastop izraelske predstavnice Eden Golan spremljajo napovedi o propalestinskih in proizraelskih protestih, v evrovizijski areni in v samem mestu je večje število policistov. Oglasila se nam je televizijska kolegica Barbara Vidmajer, voditelj Rok Valenčič in novinar Luka Bregar pa sta strnila raznovrstno dogajanje, ki spremlja letošnje tekmovanje za Pesem Evrovizije in našo predstavnico Raiven.


08.05.2024

Reševalci motoristi velikokrat pomenijo razliko med življenjem in smrtjo

Reševalci motoristi so 1. maja vstopili v novo, že 21. sezono reševanja. Ta traja do začetka novembra, v tem času pa opravijo med 350 in 450 intervencij, kar dokazuje njihovo pomembnost v sistemu nujne medicinske pomoči. Kljub temu, da zaradi hitrosti in prilagodljivosti velikokrat pomenijo razliko med življenjem in smrtjo, se soočajo s finančnimi in kadrovskimi izzivi. Z reševalcem motoristom Martinom Kerncem se je pogovarjala Eva Lipovšek.


07.05.2024

Evrovizija: Raiven spodbudila zanimanje za Veroniko

Še nekaj ur nas loči od prvega polfinala letošnjega 68-ega tekmovanja za Pesem Evrovizije. O raznovrstnih vidikih dogodka se je voditeljica Darja Groznik pogovarjala s kolegom Luko Bregarjem.


07.05.2024

Boštjan Šefic o poteku obnove po poplavah in plazovih

Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih je pred tednom dni občinam poslala četrti sveženj osnutkov sklepov za objekte, ki jih je treba zaradi ogroženosti odstraniti. Ti so v občinah Šmartno ob Paki, Celje, Šoštanj in Gornji Grad. Pripravljeni so na podlagi strokovnih mnenj državne tehnične pisarne oziroma geološke, hidrološke in gradbene stroke. Do vključno 14. maja bodo pripombe nanje posredovali še lastniki in zainteresirana javnost, nato bo o njih odločala vlada. Za druge objekte s seznama za odstranitev iz teh ali drugih občin se mnenja še pripravljajo. Je pa Vlada doslej dokončno potrdila le mnenja za 20 objektov iz občin Luče in Ljubno. Kako poteka delo, koliko sklepov je že sprejetih in ali bo potrebno rušiti več kot 300 objektov, ki so prišli na seznam v predhodnih ocenah, pojasnjuje državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic.


06.05.2024

Izvajalci dolgotrajne oskrbe in stroka v Državnem svetu

Izvajalci dolgotrajne oskrbe in stroka danes v Državnem svetu opozarjajo na pomanjkljivosti novega zakona: predvsem na pomanjkanje kadra, na vladne ukrepe, ki so prepočasni in pomanjkljivi, na pravilnike,ki niso ustrezni ali pa sploh še niso sprejeti. Obenem posvetovalna delovna skupina za področje dolgotrajne oskrbe pri Ministrstvu za solidarno prihodnost ne deluje, zaradi česar so strokovne organizacije ustanovile svojo, neformalno delovno skupino, ki bo obravnavala nakopičene težave. Od neustreznega izvajanja zakona pa se zaradi izključenosti distancirajo.


Stran 12 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov