Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Schönbrunn, Prater, katedrala sv. Štefana, opera, saher torta – Dunaj! Če pa seznamu dodamo še patološki muzej, anatomske voščene figure in kompleks stare Splošne bolnišnice, pa opišemo ekskurzijo, ki jo profesorica Zvonka Zupanič Slavec že petnajst let organizira za študente ljubljanske Medicinske fakultete. Tokrat se jim je pridružil Iztok Konc.
Foto: Katarina Zemljak
Razstava »The Body - Telesa« 18. stoletja ali ko spoznaš svoje telo in začneš ceniti zdravje
Patološki muzej v »stolpu norcev«, Zgodovinsko-medicinski muzej Josephinum z znamenitimi anatomskimi voščenimi figurami, kompleks Stare bolnišnice – pot naše ekskurzije nas je vodila do tistih dunajskih znamenitosti, ki pospešijo utrip vsakemu študentu medicine. Predstojnica inštituta za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani Zvonka Zupanič Slavec svoje študente že več kot desetletje in pol vodi na Dunaj.
Profesorica Zvonka Zupanič Slavec pravi, da je veda brez preteklosti kot človek brez spomina. Slovenski pečat je v avstrijski prestolnici neizbrisen. Zdravnik, matematik, astronom in astrolog Andrej Perlah je bil rektor Univerze na Dunaju in dekan tamkajšnje medicinske fakultete. Pa zdravniki Marko Gerbec, Fran Viljem Lipić, Janez Plečnik, Vincenc Kern – nekateri naši rojaki, ki so pomembno zaznamovali medicinski Dunaj in prispevali k razvoju stroke.
Patolog Aleksander Rotter, ki se je ekskurzije udeležil že večkrat, nas je spremljal po patološkem muzeju v »stolpu norcev«. Narrenturm so zgradili leta 1784 v obdobju cesarja Jožefa II kot prvo psihiatrično bolnišnico. Danes v njem hranijo približno 5000 preparatov, ki nazorno prikazujejo telesne hibe in posledice bolezni.
Besedam, da je človeško telo, pa naj bo bolno ali zdravo, vir zanimanja in predmet radovednih pogledov, pritrjuje tudi umetnostna zgodovinarka Ruth Koblizek. Popeljala nas je po Zgodovinsko-medicinskem muzeju Josephinum z znamenitimi anatomskimi voščenimi figurami. »Že v otroštvu raziskujemo svoje telo, saj želimo izvedeti, kako deluje. Ko po naši razstavi vodimo otroke, so ti navdušeni. Z zanimanjem si jo ogledajo tudi starejši obiskovalci. Povejo nam, da so prebrali kakšen članek ali pa so imeli operacijo, sicer pa niso točno poznali notranjosti svojih teles. Pri nas si lahko vse v miru ogledajo. Muzej pogosto obiščejo tudi negovalci, maserji, šolarji in študenti različnih smeri. Na enem mestu si lahko ogledajo telesa, pa tudi posamezne dele teles, podrobnosti. K nam prihajajo tudi slikarji in ljudje drugih poklicev. Za vsakogar se najde nekaj zanimivega in poučnega.«
Josephinum obišče približno 10.000 obiskovalcev na leto. Ob zgodovinski medicinski knjižnici domišljijo že več kot 200 let burijo znameniti anatomski prikazi človeškega telesa. Modeli iz voska so izdelani s filigransko natančnostjo in omogočajo vpogled v žile, mišice, kosti in organe. Eksponate si je že v 18. stoletju ob določenih dnevih lahko ogledal prav vsak.
»V tistem času res ni bilo običajno, da bi si lahko prav vsi ljudje ogledali, kaj je pod kožo, kaj se skriva v notranjosti telesa. Priložnosti, da bi videli, kako smo ljudje grajeni, ni bilo. Ob tem se lahko porodijo tudi eksistenčna vprašanja: kdo sem in kako sem nastal. Odgovori na ta vprašanja nam spremenijo dojemanje samega sebe in svojega telesa. Prav lahko se zgodi, da zaradi novih spoznanj postanemo drugačni, bolj samozavestni. Naša zbirka odpira vsa ta vznemirljiva vprašanja. Tudi zato je bilo pomembno, da je bila že takrat dostopna vsem. Vsak si jo je lahko ogledal in se prepričal, kakšen je od znotraj,« je slikovita Ruth Koblizek.
Razvoj medicine so na Dunaju spodbujali in podpirali habsburški vladarji ter zdravniki, ki so službovali na njihovem dvoru. Ruth Koblizek: »Zavedali so se, da morajo biti zdravniki in kirurgi dobro izobraženi – da dobro poznajo anatomijo, notranjo zgradbo človeškega telesa. Do novih spoznanj so prišli tako, da so si ogledali čim več trupel; za kar so imeli dovoljenje države. Že Marija Terezija je zaukazala, da morajo vse, ki so umrli v državnih bolnišnicah, odpeljati na obdukcijo. S tem je kirurgom dovolila, da lahko trupla odprejo, jih uporabijo v učne namene in tako pridobijo nova znanja. Kar je bilo seveda povsem drugače kot prej, ko so trupla secirali le na skrivaj. Pomembno je, da oblast odloči: od zdaj naprej bo tako.«
Prve zdravstvene zakonike in javne bolnišnice so v 17. in 18. stoletju vpeljale terezijanske in pozneje jožefinske reforme. Oba muzeja, ki smo ju obiskali – patološki in zgodovinsko-medicinski –, sta del kompleksa stare Splošne dunajske bolnišnice. Sprehodili smo se skozi številne atrije in parke.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Schönbrunn, Prater, katedrala sv. Štefana, opera, saher torta – Dunaj! Če pa seznamu dodamo še patološki muzej, anatomske voščene figure in kompleks stare Splošne bolnišnice, pa opišemo ekskurzijo, ki jo profesorica Zvonka Zupanič Slavec že petnajst let organizira za študente ljubljanske Medicinske fakultete. Tokrat se jim je pridružil Iztok Konc.
Foto: Katarina Zemljak
Razstava »The Body - Telesa« 18. stoletja ali ko spoznaš svoje telo in začneš ceniti zdravje
Patološki muzej v »stolpu norcev«, Zgodovinsko-medicinski muzej Josephinum z znamenitimi anatomskimi voščenimi figurami, kompleks Stare bolnišnice – pot naše ekskurzije nas je vodila do tistih dunajskih znamenitosti, ki pospešijo utrip vsakemu študentu medicine. Predstojnica inštituta za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani Zvonka Zupanič Slavec svoje študente že več kot desetletje in pol vodi na Dunaj.
Profesorica Zvonka Zupanič Slavec pravi, da je veda brez preteklosti kot človek brez spomina. Slovenski pečat je v avstrijski prestolnici neizbrisen. Zdravnik, matematik, astronom in astrolog Andrej Perlah je bil rektor Univerze na Dunaju in dekan tamkajšnje medicinske fakultete. Pa zdravniki Marko Gerbec, Fran Viljem Lipić, Janez Plečnik, Vincenc Kern – nekateri naši rojaki, ki so pomembno zaznamovali medicinski Dunaj in prispevali k razvoju stroke.
Patolog Aleksander Rotter, ki se je ekskurzije udeležil že večkrat, nas je spremljal po patološkem muzeju v »stolpu norcev«. Narrenturm so zgradili leta 1784 v obdobju cesarja Jožefa II kot prvo psihiatrično bolnišnico. Danes v njem hranijo približno 5000 preparatov, ki nazorno prikazujejo telesne hibe in posledice bolezni.
Besedam, da je človeško telo, pa naj bo bolno ali zdravo, vir zanimanja in predmet radovednih pogledov, pritrjuje tudi umetnostna zgodovinarka Ruth Koblizek. Popeljala nas je po Zgodovinsko-medicinskem muzeju Josephinum z znamenitimi anatomskimi voščenimi figurami. »Že v otroštvu raziskujemo svoje telo, saj želimo izvedeti, kako deluje. Ko po naši razstavi vodimo otroke, so ti navdušeni. Z zanimanjem si jo ogledajo tudi starejši obiskovalci. Povejo nam, da so prebrali kakšen članek ali pa so imeli operacijo, sicer pa niso točno poznali notranjosti svojih teles. Pri nas si lahko vse v miru ogledajo. Muzej pogosto obiščejo tudi negovalci, maserji, šolarji in študenti različnih smeri. Na enem mestu si lahko ogledajo telesa, pa tudi posamezne dele teles, podrobnosti. K nam prihajajo tudi slikarji in ljudje drugih poklicev. Za vsakogar se najde nekaj zanimivega in poučnega.«
Josephinum obišče približno 10.000 obiskovalcev na leto. Ob zgodovinski medicinski knjižnici domišljijo že več kot 200 let burijo znameniti anatomski prikazi človeškega telesa. Modeli iz voska so izdelani s filigransko natančnostjo in omogočajo vpogled v žile, mišice, kosti in organe. Eksponate si je že v 18. stoletju ob določenih dnevih lahko ogledal prav vsak.
»V tistem času res ni bilo običajno, da bi si lahko prav vsi ljudje ogledali, kaj je pod kožo, kaj se skriva v notranjosti telesa. Priložnosti, da bi videli, kako smo ljudje grajeni, ni bilo. Ob tem se lahko porodijo tudi eksistenčna vprašanja: kdo sem in kako sem nastal. Odgovori na ta vprašanja nam spremenijo dojemanje samega sebe in svojega telesa. Prav lahko se zgodi, da zaradi novih spoznanj postanemo drugačni, bolj samozavestni. Naša zbirka odpira vsa ta vznemirljiva vprašanja. Tudi zato je bilo pomembno, da je bila že takrat dostopna vsem. Vsak si jo je lahko ogledal in se prepričal, kakšen je od znotraj,« je slikovita Ruth Koblizek.
Razvoj medicine so na Dunaju spodbujali in podpirali habsburški vladarji ter zdravniki, ki so službovali na njihovem dvoru. Ruth Koblizek: »Zavedali so se, da morajo biti zdravniki in kirurgi dobro izobraženi – da dobro poznajo anatomijo, notranjo zgradbo človeškega telesa. Do novih spoznanj so prišli tako, da so si ogledali čim več trupel; za kar so imeli dovoljenje države. Že Marija Terezija je zaukazala, da morajo vse, ki so umrli v državnih bolnišnicah, odpeljati na obdukcijo. S tem je kirurgom dovolila, da lahko trupla odprejo, jih uporabijo v učne namene in tako pridobijo nova znanja. Kar je bilo seveda povsem drugače kot prej, ko so trupla secirali le na skrivaj. Pomembno je, da oblast odloči: od zdaj naprej bo tako.«
Prve zdravstvene zakonike in javne bolnišnice so v 17. in 18. stoletju vpeljale terezijanske in pozneje jožefinske reforme. Oba muzeja, ki smo ju obiskali – patološki in zgodovinsko-medicinski –, sta del kompleksa stare Splošne dunajske bolnišnice. Sprehodili smo se skozi številne atrije in parke.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor je nastal pred 50. obletnico prve slovenske avtoceste.
Ko je bila leta 1952 objavljena prva oddaja Slovencem po svetu takrat še Radia Ljubljana, je nastala z mislijo na ohranjanje stikov z rojaki v tujini. V desetletjih, ki so sledila, ter z razvojem novih tehnologij, se je oddaja razvila tudi v mozaik, ki Slovencem v domovini razkriva delčke življenj okoli pol milijona rojakov na tujem. Tudi s pomočjo izbrane glasbe, o kateri je najprej tekla beseda. Sogovorniki: • Irma Rauh, glasbena urednica, ki je za oddajo izbirala glasbo skoraj 30 let • Kristi Hodak Knobloch, predsednica Društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) (London, Velika Britanija) • Saša Mrak Hendrickson (Virginija, ZDA) v pogovoru z Andrejem Stoparjem • Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda • Luka Zibelnik (Cleveland, ZDA)
Ob 70-letnici oddaje Slovencem po svetu smo v studiu Prvega gostili predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, prof. dr. Marino Lukšič Hacin.
Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.
Skupni komentar petih odgovornih urednikov Radia Slovenija.
Količine odpadne hrane, ki nastanejo v celotni verigi od primarne proizvodnje, živilske industrije, distribucije in prodaje hrane , gostinstva do gospodinjstev, so enormne. Skupaj je EU v letu 2020 tako zavrgla 60 MIO ton hrane. Sočasno je bilo 10% prebivalcev pomanjkljivo prehranjenih. Zaradi zavržene hrane v EU povprečno nastane dobrih 140 mio evrov stroškov letno. V Sloveniji je bilo povprečno zavržene 68 kg hrane na prebivalca, kar je precej pod evropskim povprečjem. Kljub temu pa je z vidika izboljšanja samooskrbe potrebno iskati rezerve za zmanjševanje izgub hrane. Odpadna hrana predstavlja družbeni, ekonomski in okolijski problem.
Letos umrli tržaški pisatelj Boris Pahor je bil vse življenje povezan s pesnikom Edvardom Kocbekom.Seznanila sta se že pred drugo svetovno vojno, sodelovanje in prijateljstvo pa se je okrepilo po njej. V Atriju ZRC SAZU v Ljubljani so včeraj pod okriljem Inštituta za kulturno zgodovino v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico in Slovensko matico priredili véliki simpozij o Borisu Pahorju in njegovem duhovnem sopotniku Edvardu Kocbeku. Simpozij je del raziskovalnega projekta Književna republika Borisa Pahorja. K dogodku so pritegnili posameznike, ki so bili z obema umetnikoma osebno povezani, pa tudi preučevalce njunega dela.
Ob današnjem državnem prazniku – Dnevu Rudolfa Maistra, ki je hkrati spominski dan Maribora se spominjamo razorožitve nemško-avstrijske mestne varnostne straže in dokončnega prevzema oblasti nad Mariborom in slovensko Štajersko. Nekaj o manj znanih zanimivostih iz tistega obdobja ter o priložnostni razstavi je v naslednjem prispevku strnil Stane Kocutar.
Med velikimi športnimi dogodki se pozorost javnosti in medijev odvrne od drugega aktualnega dogajanja. Da med svetovnim prvenstvom v nogometu svet ne bi pozabil na množične proteste v Iranu, aktivisti med vsako tekmo na 22. minuti večkrat zapored glasno vzkliknejo ime Mahsa Amini, se posnamejo in video objavijo na katerem od družbenih medijev. Vabijo vse, ki jih podpirajo, da storijo enako. Več o pobudi #SayHerName22 je Urški Henigman na Brave New Media Forumu, ki je potekal konec tedna v Beogradu, povedala iranska aktivistka Negin Shiraghaei.
Zunanji videz in lepota se zdita pomembna že od nekdaj. A kaj se zgodi z lepoto, ko človek doživi hudo nesrečo in mu ta spremeni zunanjost? Kako se sprijazniti z drugačnim videzom in ga sprejeti? O tem nam je več povedala Katja Škerlj, 42-letna Kraševka, ki je utrpela opekline 3. stopnje po 39% telesa. Katja je letos avgusta napisala tudi knjigo z naslovom V moji koži, s katero želi sporočiti, da se moramo sprejeti take kot smo, saj smo le takšni popolni. Več v prispevku Lane Furlan, ki ga je prebrala Lucija Fatur.
Družinski zdravnik: Zaskrbljeni smo, ko izvid pokaže, da je bakterija odporna na antibiotike
Tekstilna industrija je skupaj s prometom, živilsko industrijo in bivanjem ena izmed največjih onesnaževalcev našega okolja. Ima namreč velik vpliv na rabo tal, onesnaževanje vode in emisije toplogrednih plinov. V zadnjem desetletju se je cena oblačil glede na inflacijo znižala, zaradi česar Evropejci kupujemo več oblačil, hkrati pa se vsak kos uporablja manj časa, zaradi česar zavržemo vedno več tekstila. V Sloveniji tako letno zavržemo kar 17.000 ton odpadnega tekstila. Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS poudarja. da večina odpadnega tekstila, ki ga proizvedemo Evropejci, kar 87 %, konča v sežigalnicah ali na odlagališčih. Ker odpadni tekstil zelo obremenjuje okolje, je pomembno, da zmanjšamo njegovo količino. Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov tako spodbuja k ponovni uporabi in popravilu tekstila in oblačil za zmanjšanje nastajanja tekstilnih odpadkov.
V jutru po prvem krogu lokalnih volitev smo pregledali volilne rezultate po državi. Od presenečenj do razočaranj, od Kopra preko Ljubljan do Maribora. Oddajo so pripravili voditelj Bojan Leskovec in novinarji Peter Močnik (Prvi), Tjaša Škamperle (Radio Koper), Dejan Rat (Radio Maribor).
Skupaj z dopisniki in analitiki smo po zaprtju volišč spremljali rezultate lokalnih volitev, izide sta komentirala gosta dr. Miro Haček s Fakultete za družbene vede in dr. Iztok Rakar s Fakultete za upravo ter naš komentator Tomaž Celestina, oddajo je vodila Jolanda Lebar. Do 23. ure so bili znani naslednji podatki: v prvem krogu so v mestnih občinah župane že dobili v Slovenj Gradcu, na Ptuju, v Kopru, Novem mestu in Ljubljani, po vsej verjetnosti tudi v Kopru. V Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Kranju, Krškem in Celju bo drugi krog.
Gorska reševalna zveza Slovenije praznuje 110-letnico organiziranega gorskega reševanja. Jubilejno leto bo, žal, letos zaznamovalo rekordno število gorskih nesreč, teh je bilo že 639, umrlo pa je 35 ljudi. V zvezi je zdaj več kot 600 licenciranih gorskih reševalcev, normiranih pa 430, kar pomeni, da preostali sami financirajo nakup osnovne reševalne opreme. Uskladitev normativa, usposabljanje, sodobna tudi tehnološka oprema, rešitev prostorske problematike nekaterih društev so poleg zmanjšanja nesreč v gorah in preventivnega dela najpomembnejši izzivi 17-ih društev in postaj v prihodnje. »Svoje delo pa bomo«, kot je na sinočnji slovesnosti na Brdu poudaril predsednik Gregor Dolinar, »še naprej opravljali prostovoljno«.
Pravična trgovina v Sloveniji bo v kratkem praznovala 18 let svojega delovanja. Glavna naloga je izobraževanje o problemih globalne trgovine, ki je prepogosto povezana s prisilnim in otroškim delom, izkoriščanjem delovne sile in uničevanjem okolja, in pa spodbujanje drugačnih praks – takih, ki bodo upoštevala načela transparentnosti, spoštovanja ljudi in okolja in večje enakopravnosti v mednarodni trgovini. Pred svojim 18. rojstnim dnem je Zavod za pravično trgovino 3Muhe predstavil pobudo za podelitev statusa pravičnotrgovinskih mest. Tak status ima že več kot 2.000 mest po vsem svetu, v Sloveniji pa se je pobuda začela zdaj. Špela Novak se je pogovarjala z vodjo pravične trgovine v Sloveniji Živo Lopatič in s profesorico na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana Jernejo Seibert. Ta je predstavila »pravični rogljiček«, ki so ga iz sestavin pravične trgovine izdelali peki in dijaki tega centra.
Psihiater Aaron Temkin Beck se je rodil julija leta 1921 v mestu Providence na Rhode Islandu v ZDA, staršema, ki sta bila judovska imigranta iz Ukrajine. V mladosti je sanjal, da bo novinar, a se je njegova kariera obrnila drugače. Postal je svetovno priznan psihiater in profesor na Univerzi v Pensilvaniji in med drugim velja za očeta kognitivno vedenjske terapije. V Sloveniji imamo akreditiranih 35 vedenjsko- kognitivnih terapevtov in sedem supervizorjev. Vse to pa pod svoje okrilje združuje Društvo, ki letos obeležuje 25 let delovanja. Med njihovimi dejavnostmi so tradicionalna tudi novembrska izobraževanja, letošnje je potekalo pod naslovom Pre-živeti sodobno negotovost. O tem in o obletnici društva ter priložnostih za krepitev duševnega zdravja se je na dogodku s predsednico Društva za vedenjsko in kognitivno terapijo, dr. Špelo Hvalec, pogovarjala Mojca Delač.
Svetovni dan prezgodaj rojenih otrok, torej otrok, ki se rodijo pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti, obeležujemo od leta 2008. V Sloveniji se prezgodaj rodi 1400 otrok na leto, kar je 7 odstotkov vseh rojenih otrok pri nas, v Evropi pol milijona, na svetu pa 15 milijonov. O nedonošenčkih smo govorili z diplomirano babico Anjo Marolt, ki v Enoti za intenzivno terapijo za nedonošenčke skrbi že 10 let.
Neveljaven email naslov