Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Schönbrunn, Prater, katedrala sv. Štefana, opera, saher torta – Dunaj! Če pa seznamu dodamo še patološki muzej, anatomske voščene figure in kompleks stare Splošne bolnišnice, pa opišemo ekskurzijo, ki jo profesorica Zvonka Zupanič Slavec že petnajst let organizira za študente ljubljanske Medicinske fakultete. Tokrat se jim je pridružil Iztok Konc.
Foto: Katarina Zemljak
Razstava »The Body - Telesa« 18. stoletja ali ko spoznaš svoje telo in začneš ceniti zdravje
Patološki muzej v »stolpu norcev«, Zgodovinsko-medicinski muzej Josephinum z znamenitimi anatomskimi voščenimi figurami, kompleks Stare bolnišnice – pot naše ekskurzije nas je vodila do tistih dunajskih znamenitosti, ki pospešijo utrip vsakemu študentu medicine. Predstojnica inštituta za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani Zvonka Zupanič Slavec svoje študente že več kot desetletje in pol vodi na Dunaj.
Profesorica Zvonka Zupanič Slavec pravi, da je veda brez preteklosti kot človek brez spomina. Slovenski pečat je v avstrijski prestolnici neizbrisen. Zdravnik, matematik, astronom in astrolog Andrej Perlah je bil rektor Univerze na Dunaju in dekan tamkajšnje medicinske fakultete. Pa zdravniki Marko Gerbec, Fran Viljem Lipić, Janez Plečnik, Vincenc Kern – nekateri naši rojaki, ki so pomembno zaznamovali medicinski Dunaj in prispevali k razvoju stroke.
Patolog Aleksander Rotter, ki se je ekskurzije udeležil že večkrat, nas je spremljal po patološkem muzeju v »stolpu norcev«. Narrenturm so zgradili leta 1784 v obdobju cesarja Jožefa II kot prvo psihiatrično bolnišnico. Danes v njem hranijo približno 5000 preparatov, ki nazorno prikazujejo telesne hibe in posledice bolezni.
Besedam, da je človeško telo, pa naj bo bolno ali zdravo, vir zanimanja in predmet radovednih pogledov, pritrjuje tudi umetnostna zgodovinarka Ruth Koblizek. Popeljala nas je po Zgodovinsko-medicinskem muzeju Josephinum z znamenitimi anatomskimi voščenimi figurami. »Že v otroštvu raziskujemo svoje telo, saj želimo izvedeti, kako deluje. Ko po naši razstavi vodimo otroke, so ti navdušeni. Z zanimanjem si jo ogledajo tudi starejši obiskovalci. Povejo nam, da so prebrali kakšen članek ali pa so imeli operacijo, sicer pa niso točno poznali notranjosti svojih teles. Pri nas si lahko vse v miru ogledajo. Muzej pogosto obiščejo tudi negovalci, maserji, šolarji in študenti različnih smeri. Na enem mestu si lahko ogledajo telesa, pa tudi posamezne dele teles, podrobnosti. K nam prihajajo tudi slikarji in ljudje drugih poklicev. Za vsakogar se najde nekaj zanimivega in poučnega.«
Josephinum obišče približno 10.000 obiskovalcev na leto. Ob zgodovinski medicinski knjižnici domišljijo že več kot 200 let burijo znameniti anatomski prikazi človeškega telesa. Modeli iz voska so izdelani s filigransko natančnostjo in omogočajo vpogled v žile, mišice, kosti in organe. Eksponate si je že v 18. stoletju ob določenih dnevih lahko ogledal prav vsak.
»V tistem času res ni bilo običajno, da bi si lahko prav vsi ljudje ogledali, kaj je pod kožo, kaj se skriva v notranjosti telesa. Priložnosti, da bi videli, kako smo ljudje grajeni, ni bilo. Ob tem se lahko porodijo tudi eksistenčna vprašanja: kdo sem in kako sem nastal. Odgovori na ta vprašanja nam spremenijo dojemanje samega sebe in svojega telesa. Prav lahko se zgodi, da zaradi novih spoznanj postanemo drugačni, bolj samozavestni. Naša zbirka odpira vsa ta vznemirljiva vprašanja. Tudi zato je bilo pomembno, da je bila že takrat dostopna vsem. Vsak si jo je lahko ogledal in se prepričal, kakšen je od znotraj,« je slikovita Ruth Koblizek.
Razvoj medicine so na Dunaju spodbujali in podpirali habsburški vladarji ter zdravniki, ki so službovali na njihovem dvoru. Ruth Koblizek: »Zavedali so se, da morajo biti zdravniki in kirurgi dobro izobraženi – da dobro poznajo anatomijo, notranjo zgradbo človeškega telesa. Do novih spoznanj so prišli tako, da so si ogledali čim več trupel; za kar so imeli dovoljenje države. Že Marija Terezija je zaukazala, da morajo vse, ki so umrli v državnih bolnišnicah, odpeljati na obdukcijo. S tem je kirurgom dovolila, da lahko trupla odprejo, jih uporabijo v učne namene in tako pridobijo nova znanja. Kar je bilo seveda povsem drugače kot prej, ko so trupla secirali le na skrivaj. Pomembno je, da oblast odloči: od zdaj naprej bo tako.«
Prve zdravstvene zakonike in javne bolnišnice so v 17. in 18. stoletju vpeljale terezijanske in pozneje jožefinske reforme. Oba muzeja, ki smo ju obiskali – patološki in zgodovinsko-medicinski –, sta del kompleksa stare Splošne dunajske bolnišnice. Sprehodili smo se skozi številne atrije in parke.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Schönbrunn, Prater, katedrala sv. Štefana, opera, saher torta – Dunaj! Če pa seznamu dodamo še patološki muzej, anatomske voščene figure in kompleks stare Splošne bolnišnice, pa opišemo ekskurzijo, ki jo profesorica Zvonka Zupanič Slavec že petnajst let organizira za študente ljubljanske Medicinske fakultete. Tokrat se jim je pridružil Iztok Konc.
Foto: Katarina Zemljak
Razstava »The Body - Telesa« 18. stoletja ali ko spoznaš svoje telo in začneš ceniti zdravje
Patološki muzej v »stolpu norcev«, Zgodovinsko-medicinski muzej Josephinum z znamenitimi anatomskimi voščenimi figurami, kompleks Stare bolnišnice – pot naše ekskurzije nas je vodila do tistih dunajskih znamenitosti, ki pospešijo utrip vsakemu študentu medicine. Predstojnica inštituta za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani Zvonka Zupanič Slavec svoje študente že več kot desetletje in pol vodi na Dunaj.
Profesorica Zvonka Zupanič Slavec pravi, da je veda brez preteklosti kot človek brez spomina. Slovenski pečat je v avstrijski prestolnici neizbrisen. Zdravnik, matematik, astronom in astrolog Andrej Perlah je bil rektor Univerze na Dunaju in dekan tamkajšnje medicinske fakultete. Pa zdravniki Marko Gerbec, Fran Viljem Lipić, Janez Plečnik, Vincenc Kern – nekateri naši rojaki, ki so pomembno zaznamovali medicinski Dunaj in prispevali k razvoju stroke.
Patolog Aleksander Rotter, ki se je ekskurzije udeležil že večkrat, nas je spremljal po patološkem muzeju v »stolpu norcev«. Narrenturm so zgradili leta 1784 v obdobju cesarja Jožefa II kot prvo psihiatrično bolnišnico. Danes v njem hranijo približno 5000 preparatov, ki nazorno prikazujejo telesne hibe in posledice bolezni.
Besedam, da je človeško telo, pa naj bo bolno ali zdravo, vir zanimanja in predmet radovednih pogledov, pritrjuje tudi umetnostna zgodovinarka Ruth Koblizek. Popeljala nas je po Zgodovinsko-medicinskem muzeju Josephinum z znamenitimi anatomskimi voščenimi figurami. »Že v otroštvu raziskujemo svoje telo, saj želimo izvedeti, kako deluje. Ko po naši razstavi vodimo otroke, so ti navdušeni. Z zanimanjem si jo ogledajo tudi starejši obiskovalci. Povejo nam, da so prebrali kakšen članek ali pa so imeli operacijo, sicer pa niso točno poznali notranjosti svojih teles. Pri nas si lahko vse v miru ogledajo. Muzej pogosto obiščejo tudi negovalci, maserji, šolarji in študenti različnih smeri. Na enem mestu si lahko ogledajo telesa, pa tudi posamezne dele teles, podrobnosti. K nam prihajajo tudi slikarji in ljudje drugih poklicev. Za vsakogar se najde nekaj zanimivega in poučnega.«
Josephinum obišče približno 10.000 obiskovalcev na leto. Ob zgodovinski medicinski knjižnici domišljijo že več kot 200 let burijo znameniti anatomski prikazi človeškega telesa. Modeli iz voska so izdelani s filigransko natančnostjo in omogočajo vpogled v žile, mišice, kosti in organe. Eksponate si je že v 18. stoletju ob določenih dnevih lahko ogledal prav vsak.
»V tistem času res ni bilo običajno, da bi si lahko prav vsi ljudje ogledali, kaj je pod kožo, kaj se skriva v notranjosti telesa. Priložnosti, da bi videli, kako smo ljudje grajeni, ni bilo. Ob tem se lahko porodijo tudi eksistenčna vprašanja: kdo sem in kako sem nastal. Odgovori na ta vprašanja nam spremenijo dojemanje samega sebe in svojega telesa. Prav lahko se zgodi, da zaradi novih spoznanj postanemo drugačni, bolj samozavestni. Naša zbirka odpira vsa ta vznemirljiva vprašanja. Tudi zato je bilo pomembno, da je bila že takrat dostopna vsem. Vsak si jo je lahko ogledal in se prepričal, kakšen je od znotraj,« je slikovita Ruth Koblizek.
Razvoj medicine so na Dunaju spodbujali in podpirali habsburški vladarji ter zdravniki, ki so službovali na njihovem dvoru. Ruth Koblizek: »Zavedali so se, da morajo biti zdravniki in kirurgi dobro izobraženi – da dobro poznajo anatomijo, notranjo zgradbo človeškega telesa. Do novih spoznanj so prišli tako, da so si ogledali čim več trupel; za kar so imeli dovoljenje države. Že Marija Terezija je zaukazala, da morajo vse, ki so umrli v državnih bolnišnicah, odpeljati na obdukcijo. S tem je kirurgom dovolila, da lahko trupla odprejo, jih uporabijo v učne namene in tako pridobijo nova znanja. Kar je bilo seveda povsem drugače kot prej, ko so trupla secirali le na skrivaj. Pomembno je, da oblast odloči: od zdaj naprej bo tako.«
Prve zdravstvene zakonike in javne bolnišnice so v 17. in 18. stoletju vpeljale terezijanske in pozneje jožefinske reforme. Oba muzeja, ki smo ju obiskali – patološki in zgodovinsko-medicinski –, sta del kompleksa stare Splošne dunajske bolnišnice. Sprehodili smo se skozi številne atrije in parke.
Leninov park pisatelja tadeja Goloba, nadaljevanje uspešnega kriminalnega romana Jezero, predstavljamo kot zvočno knjigo.
Tako v zadnjem letu in pol kot tudi v prihodnjih letih gostinstvo čakajo težki časi. Tega se zaveda tudi družina Golob, ki vodi Bistro in vinski bar Marjo Šeše v Solkanu. Poudarjajo, da je gostinstvo težek poklic, da je v raznih resničnostnih šovih prikazan precej olepšano. A zadovoljstvo, ki ga občutiš, ko gost zadovoljen zapusti lokal ali pa ko je osebje med seboj povezano, je neprecenljiv. O tem, kaj gostinci pričakujejo od gosta, o psihični preobremenjenosti v gostinstvu in kje so se izgubile t. i. beznice, lokali z dušo, se je z družino pogovarjala Tina Lamovšek.
Že odštevate ure in minute do vstopa v novo leto? Se kdaj vprašate, kaj je čas? Delček odgovora na to zapleteno vprašanje vam ponuja astrofizičarka, doktorica Andreja Gomboc.
Za številne gostinske delavce bo kljub omejitvam danes delovni dan, saj že hitijo s pripravo silvestrskih jedilnikov za najdaljšo noč. Tudi Jožef Oseli, priznani in uveljavljeni kuhar, je številne silvestrske večere preživljal delovno. Z ženo sta kot butlerja delala pri maršalu Titu, pozneje pa je kot kuhar z mednarodnimi izkušnjami in član francoske akademije spoznaval kulinariko sveta. Pred desetletjem je bil vodja slovenske odprave na svetovnem dogodku Kuharji brez meja za lačne otroke v Južni Afriki. Jožef Oseli je svoje bogate izkušnje strnil v avtobiografiji Uresničil sem sanje. Obsežna avtobiografija v sebi nosi tudi sporočilo, da bi za delo v gostinstvu navdušil mlade generacije. »To se mi zdi v času pomanjkanja kuharjev in natakarjev res pomembno«, je povedal Jožef Oseli. V pogovoru z Aljano Jocif pa je najprej razkril, da je sprva načrtoval zgolj eno knjigo.
Z današnjim dnem Slovenija končuje svoje drugo polletno predsedovanje Evropski uniji. Jutri bo predsedovanje Svetu EU prevzela francoska vlada. Med uspehe predsedovanja štejemo denimo uspešen zaključek več kot 20 zakonodajnih pogajanj z Evropskim parlamentom, prav tako vnovično krepitev razprave o širitveni politiki Unije, kjer pa pričakovano resnejšega vsebinskega napredka ni bilo.
Naklonjenost do lastne ali tuje države lahko izražamo na različne načine. Sara Terpin in Carlo Ghio to počneta skozi blog. Že skoraj 10 let namreč obiskujeta in to objavljata različne kotičke, vasi, mesta, znamenitosti, doživetja v naši državi na spletnem blogu Slovely.eu in to delita s svojimi bralci. Vendar pišeta v italijanskem jeziku. Našo državo želita namreč približati italijansko govorečemu prebivalstvu. A ustvarjalnost ne počiva. Lani sta s partnerjem posnela kratek dokumentarec GO-VID o tem, kako je bila med Italijo in Slovenijo zaradi korone ponovno vzpostavljena fizična meja. S Saro in Carlom se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Dr. Damjan Osredkar je nevrolog za otroke. Ko smo ga obiskali na Pediatrični kliniki, ni mogel skriti navdušenja nad napredno terapijo, ki je zdaj na voljo tudi v Sloveniji. Sprejel nas je z besedami: »Vidim, da se tudi v težkih časih med epidemijo na marsikaterem medicinskem področju odvijajo zelo dobre zgodbe!« Doktorju Osredkarju prikimavamo tudi na Prvem. Za današnji prednovoletni čas je kolega Iztok Konc je izbral tri dosežke slovenske medicinske stroke, ki nam v času, ko nas skrbi za slovenski zdravstveni sistem, upravičeno vlivajo upanje in optimizem. Foto: Radio Slovenija, Prvi
9. julija 2017 ste bralke in bralci MMC-ja lahko prebrali prvi popotniški zapis, imenovan 'Šef, jaz grem'. Skupno oseminpetdeset ponedeljkov ste lahko spremljali enoletno potovanje Jana Konečnika, takrat novinarja TV Slovenija, ki je za svojo izhodiščno destinacijo izbral Mehiko. Že takrat – kot pravi Jan – so bili odzivi izredno pozitivni. Zdaj je te zbral v knjižni obliki, imenovani tako kot popotniški blog 'Kje je Jan?', ter dodal še kakšen nov spomin, ki ni našel svojega mesta v spletnem blogu. Z njim se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Napisala je več kot tisoč besedil za popevke in šansone. Podpisala se je tudi pod zimzelene skladbe kot so Pegasto dekle, Brez besed, Nasmeh poletnih dni, Ti si moja ljubezen, Samo nasmeh je bolj grenak in Poletna noč. Študirala je arhitekturo, poizkusila se je tudi v vlogi novinarke. Na našem radiu je pripravljala oddaje Večerni utrinek, Kulinarični utrinki in Elzine hrustljave misli.
Poročali smo že, da se je včeraj v državnem zboru zapletlo pri imenovanju petih programskih svetnikov in petih članov nadzornega sveta, ki so jih predlagale politične stranke. Mandatno-volilna komisija je namreč izbrala le kandidate strank SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS. Poslanci opozicijskih strank KUL-a so podpredsedniku državnega zbora Branku Simonoviču pred imenovanjem predlagali, naj sejo prekine. Ker tega ni storil, so obstruirali sejo. Koalicija pa je imela za imenovanje novih članov programskega in nadzornega sveta dovolj glasov.
Hrvaško mesto Petrinja je zadnji torek leta 2020 prizadel katastrofalni potres v katerem je umrlo sedem ljudi, med njimi tudi 13 letna deklica, ranjenih jih je bilo 26. Popolnoma je bilo uničenih več kot 4000 stavb, skoraj 7000 pa jih potrebuje temeljito prenovo. Škode naj bi bilo za 5,5 milijarde evrov, leto po potresu pa se obnova sploh še ni začela.
Vse več ljudi potrebuje pomoč psihologov ali psihoterapevtov, saj so se stiske v času pandemije pri mnogih še povečale. Številni pomoč iščejo v nepregledni množici psihoterapevtov, katerih delovanje pa ni zakonsko urejeno. Tako denimo sploh ni določeno, kakšne pogoje mora izpolnjevati posameznik, ki izvaja psihoterapijo. Psihoterapevtsko pomoč tako lahko nudi praktično vsakdo, pri čemer pa so zaslužki lahko zelo veliki. To je problematično, saj ljudje pogosto ne dobijo ustrezne pomoči, opozarja Vita Poštuvan z oddelka za psihologijo Univerze na Primorskem. Tudi varuh človekovih pravic že več let poziva ministrstvo za zdravje, naj uredi področje psihoterapije. A napredka ni, klub temu da gre za dejavnost, ki posega v človekovo zdravje. Pri pripravi zakona se je zataknilo zaradi nesoglasij znotraj dveh polov stroke. Delovna skupina pri ministrstvu za zdravje se tako ni sešla že tri leta. Na ministrstvu zatrjujejo, da je ureditev tega področja med prioritetami in napovedujejo, da bodo v prihodnjem letu nadaljevali s pripravo ustrezne zakonodaje. Lucija Dimnik Rikić
Dubaj je mesto mladih, ki prihajajo iz celega sveta. Zakonodaja jim namreč omogoča ustanovitev podjetja in relatino enostavno poslovanje. Marko Rozman se je pogovarjal s Slovenci, ki živijo ali trgujejo z arabskim svetom.
Ana Vouk že 12 let živi na Laponskem, v Rovaniemiju. Severni jeleni, huskiji, Božiček, severni sij. Vse to se marsikomu zdi kot zgodba, zanjo pa je del življenja in dela. Praznični dnevi so zanjo čas, ko skoraj ne spi, toliko dela imajo: "Na Laponskem smo v nekem čudnem balončku, več je severnih jelenov, kot je prebivalcev, zato korona ni prišla toliko do izraza.". Simpatično sogovornico je na Laponsko poklicala Mojca Delač.
Tokratni večer pred božičem, tako imenovani sveti večer, namenjamo pogovoru o tem, kako nas ta praznični čas nagovarja na ravni naše duhovne intime. Oddaja je nastala v koroških koncih – v župnišču v Slovenj Gradcu. Naš gostitelj je bil tamkajšnji župnik Simon Potnik, svoja razmišljanja pa sta z nami delila tudi celjski škof, profesor dr. Maksimilijan Matjaž in dramska igralka, Borštnikova nagrajenka Milada Kalezić, članica občestva Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru. Oddajo je pripravil voditelj Tone Petelinšek, tehnično pa jo je realiziral Simon Spreitzer.
Marsikdo torej nima možnosti, da bi božična praznovanja, ki jih povezujemo s preživljanjem časa s svojo družino, jih preživel s svojimi najbližjimi. Med njimi so ljudje s posebnimi potrebami, ki bivajo v bivalnih enotah. Kako bo pri njih zadnje dni starega leta, se je v ljubljanski enoti Sonček pozanimala Eva Lipovšek.
Mestno jedro Kranja je tudi letos enotno okrašeno, rdeča nit letošnje okrasitve so verzi dr. Franceta Prešerna Dobro v srcu mislimo. Cvetličar in mednarodno uveljavljen florist Matjaž Beguš, ki že več let sodeluje pri okrasitvah starem mestnega jedra, je praznično podobo mesta tokrat dopolnil z domiselnimi naravnimi skulpturami, ki ponazarjajo prešerne kapljice. Tudi tokrat so ga vodili naravni materiali, ki prepletajo stvaritve. Obiskovalci si ob pogledu nanje lahko sami ustvarijo mnenje, kaj predstavljajo, saj je Matjaž Beguš pustil prosto pot njihovi domišljiji in predstavam. Skulpture dopolnjujejo praznično podobo starega mestnega jedra Kranja, ki jim da svojstven navdih še večerna osvetlitev.
23-tega decembra 1991 je takratna skupščina sprejela in razglasila ustavo samostojne republike Slovenije. Temeljni okvir slovenske ustave predstavlja tako imenovana pisateljska ustava. Projekt ustave je nadaljeval Demos, ki je marca 1990 predstavil svojo različico besedila, precej podobno pisateljski ustavi. Po Demosovi zmagi na volitvah 1990 se je projekt pisanja ustavnega besedila preselil v slovensko skupščino oziroma njeno ustavno komisijo. Vodil jo je doktor France Bučar. Komisija je oblikovanje osnutka, ki bi bil primeren za obravnavo, avgusta 1990 zaupala skupini strokovnjakov z različnih področjih. Skupino je vodil Peter Jambrek, v njej so bili še Franci Grad, Tine Hribar, Tone Jerovšek, Matevž Krivic, Anton Perenič ter Lojze Ude. Strokovni tajnik komisije je bil Miro Cerar. Skupina je pripravila osnutek ustave, ki ga poznamo pod imenom »Podvinska ustava«. Spomine na takratne dogodke obujajo Franci Grad, Tone Jerovšek ter delegata in člana ustavne komisije Darja Lavtižar Bebler in Tone Anderlič. Sedanje izzive ustavnega sodišča pa predstavlja predsednik ustavnega sodišča Matej Acceto.
Državno odvetništvo je vložilo prvo tožbo, s katero naj bi od domnevnega organizatorja protesta izterjalo stroške policijskega varovanja shoda.
O božičnici, ki je prišla, še bo prišla ali pa tudi ne bo prišla na račune zaposlenih, se pogovarjamo z Jakobom Počivalškom, predsednikom sindikata Pergam. Kakšna so pravila za izplačilo božičnice v gospodarstvu, kakšna v javnem sektorju in javni upravi? Kakšno stališče ima do zniževanja višine božičnice zaradi bolniške odsotnosti ali odsotnosti zaposlenega zaradi starševskega dopusta?
Neveljaven email naslov