Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovna modna oziroma tekstilna industrija potrebuje revolucionarno spremembo. Tega se zavedamo tudi v Sloveniji, zato se bomo v Ljubljani in Mariboru ta mesec ponovno pridružili svetovnemu gibanju Fashion Revolution, ki ozavešča javnost o največjih problemih modne industrije. Pripravljen je pester nabor dogodkov v okviru kampanje #FashionRevolutionWeek, ki bo potekal v tednu od 21. do 27. aprila. O tem kdo izdeluje naša oblačila, pod kakšnimi pogoji, ali obstajajo alternative, tudi v Sloveniji, smo se pogovarjali z vodjo Pravične trgovine Živo Lopatič in Živo Kavka Gobbo iz društva Focus.
#Kdo je izdelal moja oblačila? Svet sprašuje velike proizvajalce hitre mode.
Ste se kdaj vprašali, kdo je izdelal vaša oblačila? Kje in pod kakšnimi pogoji? To je vprašanje, ki ga v kampanji Teden modne revolucije ljudje po vsem svetu naslavljajo na velike proizvajalce tako imenovane hitre mode. Svetovna modna oziroma tekstilna industrija potrebuje revolucionarno spremembo. Tega se zavedamo tudi v Sloveniji, zato se bomo v Ljubljani in Mariboru ta mesec spet pridružili svetovnemu gibanju Fashion Revolution Week oziroma Tednu modne revolucije, ki bo potekal od 21. do 27. aprila.
Kot pojasnjuje Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine 3MUHE, je Fashion Revolution/Modna revolucija svetovno gibanje, ki ozavešča javnost o največjih problemih modne industrije: onesnaževanju okolja in izkoriščanju delavcev.
Cilj kampanje je, da čim več ljudi po vsem svetu pozove modne velikane k odgovornejšemu ravnanju in transparentnosti. Tudi mi bomo Slovence in Slovenke spodbudili k temu, da proizvajalcem in trgovcem postavijo vprašanje, kdo je izdelal njihova oblačila #whomademyclothes.
V Sloveniji so letos organizacijo tedna modne revolucije prevzele Pravična trgovina 3MUHE in Zelena trgovina v Ljubljani ter Smetka, alternativna veleblagovnica v Mariboru. Odločili so se, da poleg negativne plati modne industrije in hitre mode poudarijo slovensko etično modo in druge alternative industriji hitre mode.
Živa Kavka Gobbo iz društva Focus poudarja, da alternative obstajajo, da jih je vse več.
Prva alternativa je, da ne kupujemo novih oblačil, temveč si oblačila izmenjujemo. V Sloveniji so prakse izmenjevanja oblačil zelo uspešne. V Ljubljani jih izvajajo Rdeči križ, zavod Voluntariat, društvo Ekologi brez meja, v Kopru obstaja izmenjevalnica Swap je top, v Mariboru poteka izmenjevalnica Cunjami. Tukaj so tudi trgovine z oblačili iz druge roke, ki jih je vse več. Skratka alternative so in ljudje se jih vse bolj uporabljajo.
Med tednom modne revolucije, ki se začenja jutri, pa se bodo predstavile še druge možnosti, ki jih imamo potrošniki na voljo. Pripravljeni so številni dogodki, predstavitve slovenskih oblikovalk in oblikovalcev oblačil, predavanja, okrogle mize, izmenjevalnica oblačil in delavnica predelave oblačil.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Svetovna modna oziroma tekstilna industrija potrebuje revolucionarno spremembo. Tega se zavedamo tudi v Sloveniji, zato se bomo v Ljubljani in Mariboru ta mesec ponovno pridružili svetovnemu gibanju Fashion Revolution, ki ozavešča javnost o največjih problemih modne industrije. Pripravljen je pester nabor dogodkov v okviru kampanje #FashionRevolutionWeek, ki bo potekal v tednu od 21. do 27. aprila. O tem kdo izdeluje naša oblačila, pod kakšnimi pogoji, ali obstajajo alternative, tudi v Sloveniji, smo se pogovarjali z vodjo Pravične trgovine Živo Lopatič in Živo Kavka Gobbo iz društva Focus.
#Kdo je izdelal moja oblačila? Svet sprašuje velike proizvajalce hitre mode.
Ste se kdaj vprašali, kdo je izdelal vaša oblačila? Kje in pod kakšnimi pogoji? To je vprašanje, ki ga v kampanji Teden modne revolucije ljudje po vsem svetu naslavljajo na velike proizvajalce tako imenovane hitre mode. Svetovna modna oziroma tekstilna industrija potrebuje revolucionarno spremembo. Tega se zavedamo tudi v Sloveniji, zato se bomo v Ljubljani in Mariboru ta mesec spet pridružili svetovnemu gibanju Fashion Revolution Week oziroma Tednu modne revolucije, ki bo potekal od 21. do 27. aprila.
Kot pojasnjuje Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine 3MUHE, je Fashion Revolution/Modna revolucija svetovno gibanje, ki ozavešča javnost o največjih problemih modne industrije: onesnaževanju okolja in izkoriščanju delavcev.
Cilj kampanje je, da čim več ljudi po vsem svetu pozove modne velikane k odgovornejšemu ravnanju in transparentnosti. Tudi mi bomo Slovence in Slovenke spodbudili k temu, da proizvajalcem in trgovcem postavijo vprašanje, kdo je izdelal njihova oblačila #whomademyclothes.
V Sloveniji so letos organizacijo tedna modne revolucije prevzele Pravična trgovina 3MUHE in Zelena trgovina v Ljubljani ter Smetka, alternativna veleblagovnica v Mariboru. Odločili so se, da poleg negativne plati modne industrije in hitre mode poudarijo slovensko etično modo in druge alternative industriji hitre mode.
Živa Kavka Gobbo iz društva Focus poudarja, da alternative obstajajo, da jih je vse več.
Prva alternativa je, da ne kupujemo novih oblačil, temveč si oblačila izmenjujemo. V Sloveniji so prakse izmenjevanja oblačil zelo uspešne. V Ljubljani jih izvajajo Rdeči križ, zavod Voluntariat, društvo Ekologi brez meja, v Kopru obstaja izmenjevalnica Swap je top, v Mariboru poteka izmenjevalnica Cunjami. Tukaj so tudi trgovine z oblačili iz druge roke, ki jih je vse več. Skratka alternative so in ljudje se jih vse bolj uporabljajo.
Med tednom modne revolucije, ki se začenja jutri, pa se bodo predstavile še druge možnosti, ki jih imamo potrošniki na voljo. Pripravljeni so številni dogodki, predstavitve slovenskih oblikovalk in oblikovalcev oblačil, predavanja, okrogle mize, izmenjevalnica oblačil in delavnica predelave oblačil.
Poglobljena raziskava o položaju mladih v Sloveniji z naslovom »Mladina 2020«, ki so jo opravili na mariborski filozofski fakulteti v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za družbene vede, je pokazala, da mladi danes v primerjavi s podatki izpred desetletja premorejo visok potencial za medgeneracijsko sodelovanje, se prej odselijo od staršev in pogosteje podpisujejo različne peticije. Po drugi strani pa jih bolj skrbi stanovanjska problematika, na trgu dela se soočajo z negotovimi oblikami zaposlitve, poslabšalo pa se je tudi njihovo duševno zdravje. Snovalci raziskave so pripravili tudi priporočila odločevalcem, a je njihova uresničitev odvisna predvsem od politične volje.
Kampanja Daj se na seznam nagovarja vse, ki so stari od 18 do 45 let, naj se vpišejo v register Slovenija Donor. Do konca leta bi namreč radi zbrali vsaj tisoč novih vpisov darovalcev krvotvornih matičnih celic, s katerimi rešujejo življenja bolnikom s krvnim rakom in nekaterimi drugimi boleznimi. Presaditev krvnih matičnih celic je v mnogih primerih edina možnost za preživetje bolnikov z levkemijo, limfomom, plazmocitomom, mielodisplastičnim sindromom in številnimi drugimi boleznimi.
24. maja pred 80 leti se je v mestu Duluth v Minnesoti rodil Robert Allen Zimmerman, ki ga ves svet pozna pod umetniškim imenom: Bob Dylan. Legendarni glasbenik pač že dolgo velja za najpomembnejšega glasnika kontra-kulturne, hipijevske generacije in prvega pesnika rockovske glasbe. Da ta oznaka ni iz trte izvita, potrjuje tudi Nobelova nagrada za književnost, ki jo je prejel pred petimi leti. Dylan je sicer že v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kot nekaj-in-dvajsetleten fant torej, začel pisati literarno nenavadno izbrušena besedila, prežeta z referencami na francoski simbolizem, angleški imagizem in ameriške beatnike. Poleg tega je na inovativen način spojil tradiciji belskega folka iz apalaškega gorovja in črnskega bluza iz delte Misisipija. Vse skupaj pa je nato še podložil z električno, nevarno zvenečo, rockovsko kitaro in tako ustvaril novo glasbo, ki je navsezadnje spremenila svet. In ga slej ko prej spreminja še danes. Kako je to mogoče, smo preverjali v pogovoru z Andražem Gombačem, urednikom kulturne redakcije na Primorskih novicah, ki je kot prvi Slovenec na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete diplomiral iz analize Dylanovih besedil. Prispevek je pripravil Goran Dekleva.
Mladinski delegat OZN je glasnik dela Združenih narodov z mladimi in za mlade, hkrati pa je glasnik mladih iz Slovenije pri tej mednarodni organizaciji, je zapisano na spletni strani Mladinskega sveta Slovenije. Ta mesec je za leto dni delo mladinske delegatke prevzela Lucija Karnelutti, v preteklosti dejavna tako v Sloveniji kot na mednarodnem področju. Bila je predsednica dijaške organizacije Slovenije in je članica evropske dijaške zveze. Je tudi ustanovna članica predsedstva Generation Climate Europe (GCE) ter predsednica Medgeneracijske koalicije Slovenije (MeKoS). Kako si predstavlja delo glasnice mladih in kaj načrtuje v enoletnem mandatu?
Pred 60. leti so podelili prvo bralno značko na Prevaljah, kjer sta pobudnika pisatelj Leopold Suhodolčan in profesor slovenskega jezika Stanko Kotnik skušala spodbuditi mlade k branju. Danes bralno značko pripravljajo na skoraj vseh slovenskih osnovnih šolah, Prevalje pa so razglasili za mesto bralne značke. Naša dopisnica Metka Pirc je v pogovoru ob slavju 60. obletnice preverila tudi, ali so telefoni zares velika konkurenca knjigam in branju.
Na Ravnah na Koroškem so razrezali 11 metrov dolgo potico velikanko, ki jo je speklo 11 pekov iz 11 slovenskih pekarn. Potico velikanko so danes razstavili na ulici v središču Raven na Koroškem, da bi se s tem vpisali v Guinessovo knjigo rekordov. Potico so položili na mize v dolžini 370 metrov vse od koroškega medgeneracijskega centra do gradu Javornik. Izjemen je bil pogled na potico, kakršne svet še ni videl. Več zahtev so morali izpolniti Ravenčani, da bi podrli rekord v najdaljši orehovi potici na svetu, natančno meritev dolžine potice so zaupali geodetu Andreju Merkaču. Na desetine pridnih rok je pomagalo pri peki potice, pekli so jo v Koroškem domu starostnikov, pa v vrtcu, tamkašnjih gostilnah. A pri koroški potici ne gre le za tehnične meritve in postavljanje rekorda. Pomembno je povezovanje, sodelovanje. Med generacijami še toliko bolj. Tako ni naključje, da so potico postavili od koroškega medgeneracijskega centra do gradu Javornik. Na Ravnah imajo torej več razlogov za veselje. A na informacijo, če jim bo uspel vpis v Guinessovo knjigo rekordov, bo treba še malo počakati. Že zdaj pa vedo, da želijo s podobnimi projekti nadaljevati. Podrobneje Metka Pirc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z besedo čebela, »čebelca« ali čebelica se v naših glavah prižge več asociacij. Nekatere med njimi so zelo metaforične in simbolne, druge prikličejo v spomin tekanje po travnikih in morda kak boleč pripetljaj, ki za nas ni bil usoden, za čebelo pa, saj čebela, katere obstoj je nujen tudi za naše bivanje, po piku umre. Tu so seveda še čebelnjaki, panjske končnice pa so tako ali tako del naše kulturne, predvsem likovno povedne dediščine, s katero velikokrat seznanjamo tudi druge ljudi po svetu. Na splošno čebela pomeni močno vez med naravo in kulturo. Geslo letošnjega svetovnega dneva čebel, ki ga zaznamujemo četrto leto, je: » Be engaged« VKLJUČI SE in prispevaj k reševanju čebel in vseh drugih opraševalcev. V Sloveniji je najbolj žgoče vprašanje letošnjega leta pomanjkanje hrane v naravi za opraševalce, tudi za medonosne čebele. Te bodo ob pomoči čebelarjev, ki jih hranijo, preživele, a iztočenega medu bo malo. Pri nas je v tem smislu po družabnih omrežjih krožil poziv, naj ljudje ne kosijo svojih trat, naj pustijo cveteti travniške ozelenitve ali parke, da bi čebele vendarle našle kaj hrane. Več Jernejka Drolec in Magda Tušar.
Devetnajstega maja zaznamujemo svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB), s katero pojmujemo dve podobni bolezni, ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen. Kronična vnetna črevesna bolezen močno zaznamuje življenja bolnikov. Bolezen namreč vpliva na kakovost njihovega življenja, saj jih simptomi bolezni praviloma spremljajo do konca življenja. Doktor David Drobne, gastroenterolog s klinike za gastroenterologijo na UKC Ljubljana, poudarja, da zdravniška stroka lahko danes bolnikom že toliko pomaga, da lahko živijo skoraj normalno življenje. "V zadnjem času smo priča poplavi novih zdravil, hkrati smo se naučili bolezen zdraviti. Zdravimo jo v bolj zgodnjih stadijih, ko še ne nastanejo strukturne poškodbe prebavne cevi, tako je zdravljenje v primerjavi s preteklostjo bistveno bolj uspešno." Evropska zveza društev za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis (EFCCA) letos svetovni dan KVČB zaznamuje z geslom Prekinimo tišino. S tem želi ozaveščati o vplivu KVČB na življenja obolelih na izobraževalnem, poklicnem in osebnem področju, sprožiti dialog o psihološkem vplivu na obolele. Predstaviti skrita dejstva o tem, kako je živeti s to boleznijo. Oboleli s KVČB ljudem v svoji okolici namreč pogosto ne razkrijejo, kako se v resnici počutijo. Mateja Saje, predsednica društva KVČB, poudarja, da je bolezen nevidna in da je bistvo očem skrito. "Prav je, da o tej bolezni spregovorimo in da nevidno postane vidno. Da tudi povemo, kaj to pomeni s psihološkega vidika. Na ta način pomagamo tudi tistim, ki so zboleli v zadnjem času, da bodo lažje šli skozi življenje." Društvo za KVČB bo 22. maja organiziralo deveti simpozij o KVČB z mednarodno udeležbo predavateljev. Simpozij na temo KVČB doma in v službi, ki je namenjen obolelim s KVČB, njihovim svojcem ter zdravnikom primarne, sekundarne in terciarne ravni, bo tokrat potekal po spletu. V podporo ljudem s KVČB bo 22. maja prvič obarvano v vijoličasto barvo hkrati več stavb v Ljubljani in Mariboru.
V Banki Slovenije letos skupaj z državo praznujejo 30-letnico. Ob tej priložnosti so danes odprli Muzej Banke Slovenije, namenjen vsem generacijam. Ogledali so bomo lahko mejnike naše države, pri katerih so ključno vlogo odigrali v Banki Slovenije.
15. maja obeležujemo dan podnebnih sprememb. Na Prvem smo ob tej priložnosti govorili s predstavnikoma organizacije Mladi za podnebno pravičnost Mašo Cvetežar in Timotejem Pavlinom.
Najizrazitejše vremenske ekstreme, ki nam jih prinašajo podnebne spremembe, seveda vedno opazimo. Pogosto prinesejo s seboj hudo razdejanje. A manj očitne znake denimo pomanjkanja vode pogosteje spregledamo, a se tudi njihovih učinki počasi seštevajo in krhajo odpornost okolja, od katerega smo vsi odvisni. »Ko sedimo na plaži in beremo knjigo, smo suhega vremena zelo veseli. Drugače pa je, če smo v vlogi kmeta, ki milo gleda v nebo in čaka, da pade dež,« je ponazorila različna merila s katerini ocenjujejo, kako naklonjeno nam je vreme, agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik.
Lansko leto, ko je svet prvič obstal, se je to marsikje hitro pokazalo na čistejšem zraku, zmanjšale so se tudi emisije toplogrednih plinov. Po dozdajšnjih ocenah za približno 7 odstotkov na globalni ravni. Prve ocene za Slovenijo kažejo, da so se izpusti iz prometa znižali za 16 odstotkov, celotna bilanca izpustov leta 2020 pa za okoli 5 odstotkov glede na leto 2019. Pot do ničelnih emisij ne bo preprosta Prvenstvena naloga zelene preobrazbe je znižanje emisij toplogredni plinov na raven, ki jo planet lahko absorbira, da bi tako dosegli t. i. ogljično nevtralnost. V Sloveniji na leto izpustimo za 17 megaton CO2 toplogrednih plinov. Če želimo doseči ogljično nevtralnost, moramo izpuste znižati na 0,35 megaton. Foto: Pixabay/geralt
Z novo sezono špargljev in jagod se je tudi letos ob lepih dnevih v mesecu maju začela prodaja prvih sezonskih pridelkov na premičnih stojnicah ob cestah, na parkiriščih in drugod izven registriranih tržnic. Na premičnih stojnicah svoje pridelke neposredno prodajajo tako kmetje kot preprodajalci. Inšpekcija pa vsako leto v svojih poročilih prav na področju obcestne prodaje prvega sadja in zelenjave navaja veliko odstopanj na področju označevanja in zavajanja potrošnikov glede porekla ter na področju pomanjkljive dokumentacije. Ker številne preprodajalske družbe verižno zapirajo in odpirajo nova podjetja, je nadzor na tem področju neučinkovit. Celovitejšega pristopa pa ni.
Danes obeležujemo mednarodni dan medicinskih sester in sicer pod geslom »Glas medicinskih sester: vizija za prihodnost zdravstva«. Ob tem strokovna organizacija Zbornica - Zveza odločevalce poziva, da je vlaganje v poklic medicinske sestre naložba v zdravje in državo. »Brez medicinskih sester in babic ni zdravstvenega sistema. Da nas bo v prihodnje v sistemu dovolj, je nujno treba sprejeti nove, ustrezne kadrovske standarde in normative, ki temeljijo na potrebah pacientov,« pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze. Več Lucija Fatur.
Slovenija je v rumeni fazi epidemije. Dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan je včeraj dejal, da pričakuje še nadaljnje umirjanje epidemije. Kaj pa za prihajajoče dni in tedne napoveduje dr. Denis Kutnjak z Nacionalnega inštituta za biologijo? Njihova metoda spremljanja širjenja koronavirusa se je izkazala za zelo natančno. Kako hitro se torej bližamo zeleni fazi? Kateri regiji kaže najbolje? Ali je pri nas že prisotna indijska različica koronavirusa? Dr. Kutnjaka je spraševal Iztok Konc. Foto: Covid-19 Sledilnik
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali na zaslone. 6,7 ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, strokovnjaki pa opozarjajo, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. Pri Zdravniški zbornici Slovenije so zato danes predstavili enotne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so plod premisleka številnih strokovnjakov in zdravnikov, ki delajo z mladimi, v pomoč pa bodo tako staršem, kot učiteljem in vsem strokovnjakom, ki delajo z otroki.
Epidemija nas ne bi tako prizadela, če bi bili zdrava družba: Uporaba drog se je v prvem valu znižala, zdaj so razmere alarmantne.
Zgodba o skupini otrok iz Maribora, ki so se odločili, da bodo zamenjali dotrajana igrala pred blokom.
Neveljaven email naslov