Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Desetletje programa DORA

20.04.2018

Natanko pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka dojk DORA. In danes, ko je začela delovati letos še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so pričeli s slikanjem na mamografu v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let aktivno vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, ki je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka dojk za tretjino. Helena Lovinčič se je o uspešnosti programa pogovarjala z vodjo programa DORA Maksimiljam Kadivcem.

Odzove se 73 odstotkov vabljenih žensk. To je tudi delež, ki zagotavlja zmanjšanje umrljivost zaradi raka na dojkah za tretjino.

Pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka na dojkah DORA. In danes, ko je začela delovati še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so začeli slikanje z mamografom v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, to je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka na dojkah za tretjino.

180 tisoč žensk skozi presejalni program, 300 tisoč opravljenih mamografij, dva tisoč odkritih rakov na dojki, večina takšnih, ki jih ženske same niso zatipale – to je povzetek 10-letnega delovanja državnega presejalnega programa za odkrivanje raka na dojki DORA. Ko je začela letos delovati tudi mobilna enota Onkološkega inštituta na Jesenicah in so začeli slikati z mamografom tudi v bolnišnici Brežice, je postal program dostopen vsem ženskam v državi v starosti od 50 do 69 let, izziv za v prihodnje pa je širitev, in sicer zajem žensk v starosti od 45 do 74 let.

Ženske so v program Dora vabljene na dve leti, odzove se jih 73 odstotkov. Ta delež zdaj, ko program zajema vso državo, želijo še povečati in se tako še bolj približati cilju zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka na dojki za tretjino. Tako bi rešili življenje 150 ženskam na leto. Dora je eden od najuspešnejših programov, pove državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik:

Ženske so lahko po vsej državi enako gotove, da bodo v programu dobile kakovostne storitve in da bodo z veliko verjetnostjo imele res odkrite zgodnje oblike raka. Če jim bodo strokovnjaki dejali, da so zdrave, pa je velika verjetnost, da v dojkah zgodnjih rakov ni.

Program je v celoti digitaliziran, poteka po evropskih smernicah za kakovost tako glede aparatur, kadrov, dvojnega pregledovanja izvidov, diagnostike in zdravljenja. Vodja programa Maksimiljan Kadivec:

Ko se za žensko v sredo ali četrtek odločimo, da jo pokličemo, je že v petek vabljena, v nekaj dneh nato naredimo obravnave in vse potrebne preiskave. Tako že naslednji teden, recimo v torek, izve, ali bo operirana ali ne. Če je potrebno, poseg opravimo najpozneje v treh tednih.

O razlogih za uspešnost programa je govoril direktor inštituta Viljem Kovač:

Zato, ker zanikamo tisto, kar je splošno mnenje v Sloveniji, da se pri nas ničesar ne znamo dogovoriti. Tukaj dejansko gre za izjemno sinergijo med vsemi akterji, ki sodelujejo v tem projektu.

Nov zalet naj bi program dobil jeseni, ko naj bi končno začel delovati še center v Mariborskem UKC. Prihodnji izziv pa je širitev programa na generacije od 45 do 74 let, to je vključitev dodatnih 50 tisoč žensk.


Aktualna tema

4433 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Desetletje programa DORA

20.04.2018

Natanko pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka dojk DORA. In danes, ko je začela delovati letos še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so pričeli s slikanjem na mamografu v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let aktivno vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, ki je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka dojk za tretjino. Helena Lovinčič se je o uspešnosti programa pogovarjala z vodjo programa DORA Maksimiljam Kadivcem.

Odzove se 73 odstotkov vabljenih žensk. To je tudi delež, ki zagotavlja zmanjšanje umrljivost zaradi raka na dojkah za tretjino.

Pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka na dojkah DORA. In danes, ko je začela delovati še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so začeli slikanje z mamografom v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, to je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka na dojkah za tretjino.

180 tisoč žensk skozi presejalni program, 300 tisoč opravljenih mamografij, dva tisoč odkritih rakov na dojki, večina takšnih, ki jih ženske same niso zatipale – to je povzetek 10-letnega delovanja državnega presejalnega programa za odkrivanje raka na dojki DORA. Ko je začela letos delovati tudi mobilna enota Onkološkega inštituta na Jesenicah in so začeli slikati z mamografom tudi v bolnišnici Brežice, je postal program dostopen vsem ženskam v državi v starosti od 50 do 69 let, izziv za v prihodnje pa je širitev, in sicer zajem žensk v starosti od 45 do 74 let.

Ženske so v program Dora vabljene na dve leti, odzove se jih 73 odstotkov. Ta delež zdaj, ko program zajema vso državo, želijo še povečati in se tako še bolj približati cilju zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka na dojki za tretjino. Tako bi rešili življenje 150 ženskam na leto. Dora je eden od najuspešnejših programov, pove državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik:

Ženske so lahko po vsej državi enako gotove, da bodo v programu dobile kakovostne storitve in da bodo z veliko verjetnostjo imele res odkrite zgodnje oblike raka. Če jim bodo strokovnjaki dejali, da so zdrave, pa je velika verjetnost, da v dojkah zgodnjih rakov ni.

Program je v celoti digitaliziran, poteka po evropskih smernicah za kakovost tako glede aparatur, kadrov, dvojnega pregledovanja izvidov, diagnostike in zdravljenja. Vodja programa Maksimiljan Kadivec:

Ko se za žensko v sredo ali četrtek odločimo, da jo pokličemo, je že v petek vabljena, v nekaj dneh nato naredimo obravnave in vse potrebne preiskave. Tako že naslednji teden, recimo v torek, izve, ali bo operirana ali ne. Če je potrebno, poseg opravimo najpozneje v treh tednih.

O razlogih za uspešnost programa je govoril direktor inštituta Viljem Kovač:

Zato, ker zanikamo tisto, kar je splošno mnenje v Sloveniji, da se pri nas ničesar ne znamo dogovoriti. Tukaj dejansko gre za izjemno sinergijo med vsemi akterji, ki sodelujejo v tem projektu.

Nov zalet naj bi program dobil jeseni, ko naj bi končno začel delovati še center v Mariborskem UKC. Prihodnji izziv pa je širitev programa na generacije od 45 do 74 let, to je vključitev dodatnih 50 tisoč žensk.


27.12.2019

Woodstock - Drago Mislej Mef

V končnici letošnjega leta in v naslednjih nekaj dneh, še enkrat obujamo spomine na svojevrstno obletnico iz sveta popularne glasbe. Skupaj z nekaj našimi glasbenimi ustvarjalci se vračamo  v leto 1969 in se v pogovorih z njimi na kratko selimo v čas dogajanja festivala Woodstock, saj je prav ta koncertni dogodek pred natanko petdesetimi leti, pomembno vplival na popularno glasbo in njeno vlogo v širšem družbeno kulturnem okolju. Potekal je pod geslom - Tri dni miru in glasbe – saj so nastopajoči in obiskovalci tega zgodovinskega festivala, z njim izražali nezadovoljstvo in so se takrat kategorično opredeljevali proti vojaškemu posegu ZDA v Vietnamu. Festival se je tako razvil v veliki spontani shod s približno pol milijona ljudi, ozaljšan z živo glasbo in retoriko miru, ki je v današnjem času kronično primanjkuje. Z časovnim odmikom je festival Woodstock odmeval tudi v Evropi in nekdanji Jugoslaviji. Med sodobniki festivala je tudi naš sogovornik, obalni kantavtor Drago Mislej Mef.


27.12.2019

Biometrija - dokončna izguba zasebnosti?

V državah po svetu v različnem obsegu zbirajo in obdelujejo osebne biometrične podatke. Če so podatki najdragocenejši kapital na svetu, smo ljudje bleščeči novi izdelki, ki pa nismo več anonimni. Imamo namreč unikatne prstne odtise, obraze, genski zapis. Spletna stran za varstvo potrošnikov comparitech.com je analizirala 50 držav. Rezultati raziskave so pokazali, da vse države zbirajo biometrične podatke svojih prebivalk in prebivalcev. Obseg rabe biometrije so ocenili s točkami. Največ jih je zbrala Kitajska – 24, najmanj Irska in Portugalska – 11. Slovenija je zbrala 13 točk. Več Urška Henigman.


26.12.2019

40 let Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je v začetku meseca obeležilo 40-letnico svojega delovanja. Cilj 76 članov, ki so se na ustanovni skupščini zbrali 8. decembra 1979, je bilo sistematično, mednarodno primerljivo zbiranje in interpretiranje podatkov o pticah na območju naše države ter raziskovalno delo, izobraževanje ornitologov, mladih in splošne javnosti. Danes je članstvo bistveno večje, osnovni cilji pa ostajajo enaki. »Delamo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij,« je zapisano na spletni strani društva. O aktualnih pa tudi največjih preteklih izzivih bodo spregovorili predsednik DOPPS-a Rudolf Tekavčič, varstvena ornitologinja in vodja varstvenih projektov Katarina Denac ter varstveni ornitolog in koordinator izobraževanja Tilen Basle. Pogovor je pripravila Andreja Gradišar.


25.12.2019

Božična vas v Božični Prlekiji

Ob današnjem prazniku bomo zakorakali tudi v Božično Prlekijo. Projekt, ki združuje več prireditev, se z leti bogati, kot primer dobre prakse pa se je izkazala tudi povezanost in enotna promocija. Sinoči so pri Ivanovem izviru na Razkrižju uprizorili predstavo Božična noč, v kateri je sodelovalo 120 ljudi, člani tamkajšnjega Turistično narodopisnega društva pa so pripravljajo že 22 let. V začetku meseca so v Rokodelskem centru v Veržeju odprli 12.razstavo slovenskih jaslic ter 3.razstavo medenih hišk v bližnjem čebelarskem muzeju Tigeli, Banovci pa so se letos že 20-tič spremenili v Božično vas. Po njej se je sprehodila Lidija Kosi.


25.12.2019

Papeževo leto 2019

Papež Frančišek dvakrat letno - ob božiču in veliki noči - na mesto Rim in svet naslovi posebno poslanico, imenovano Urbi et orbi. Bergoglio se v njej že tradicionalno posveča zlasti reševanju perečih problemov sveta, pri čemer zagovarja miroljubnosti in solidarnosti.  Dopisnik Janko Petrovec je v pogovoru z Markom Rozmanom na kratko povzel letošnje poudarke poslanice. Papež Frančišek velja za papeža reform. V kolikšni meri je ta oznaka upravičena in ali bodo njegove reforme trajne? V pogovoru smo se ozrli tudi na papeževo leto in izpostavili tudi pomembnejše dogodke.


24.12.2019

Panettone za pravi italijanski božič

Sladki šarkelj, ki ga najpogosteje obogatijo s kandiranim sadjem, so v Milanu poznali že v 15. stoletju. Pred sto petdesetimi leti pa je bil že tako priljubljen, da so ga Milančani pošiljali kot darilo na dunajski dvor. Kako nastane in zakaj njegova priprava zahteva kar 24 ur? Janko Petrovec se je dal podučiti v eni najboljših pekarn Večnega mesta.


01.01.2020

Sreča

Kolikokrat ste v zadnjem mesecu slišali besede »Srečno novo leto«? A kaj tistemu, ki to voščilo izreče, ter onemu, ki mu je voščilo namenjeno, to sploh pomeni? Kaj je sreča, jo vsi dojemamo enako ali ima vsak svojo predstavo, kako je biti srečen? Verjetno bi vsak posameznik odgovoril nekoliko po svoje, zato je Andreja Čokl poiskala sogovornika, ki o sreči tudi predavata in pišeta knjige. Meik Wiking prihaja iz ene najbolj srečnih držav na svetu, Danske. Poleg tega je direktor Inštituta za raziskovanje sreče, ki je o sreči predaval že v več kot 40 državah po vsem svetu. Polona Kisovec pa o sreči razmišlja v knjigi »Odklopi srečo. Vklopi življenje.«, ki je izšla pred prazniki.


23.12.2019

Pred trgovci ''spletnih'' izzivov polno leto 2020

Trgovci, ki si od letošnjih decembrskih nakupov obetajo več prihodkov kot v povprečnem letošnjem mesecu, si bodo leto 2019 med drugim zapomnili po spremembah zakona o minimalni plači, vse močnejšim procesom digitalizacije in skokoviti rasti nakupov prek spleta. Kot v naslednjem pogovoru s Simeono Rogelj pojasnjuje predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah, je pred trgovino veliko izzivov, ki so povezani tudi s prodajo prek spleta. Ta je praktično postal naš vsakdan.


23.12.2019

Decembrska nakupovalna mrzlica

Decembrska nakupovalna mrzlica v teh dneh dosega vrhunec. Mnogi pred prazniki nakupujejo še zadnja darila za svoje bližnje in prijatelje, zaradi česar je gneča v trgovinah in nakupovalnih centrih večja kot običajno. Zadnji dnevi veselega decembra tako za marsikoga, ki išče in nakupuje darila v zadnjem trenutku, niso prav nič veseli, ampak precej stresni. Več o tem, kako se izogniti stresu in pritisku pri nakupu daril v teh zadnjih decembrskih dneh, nam je povedala psihologinja Mateja Videčnik. Z njo se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić


23.12.2019

Apel glede izboljšav izvajana Zakona o osebni asistenci

YHD Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Društvo distrofikov Slovenije in Zveza paraplegikov Slovenije so na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovili apel glede izboljšav izvajanja zakona o osebni asistenci. Kot dolgoletni izvajalci čutijo dolžnost in zavezo, da opozarjajo ter vztrajajo pri odpravi pomanjkljivosti, anomalij in možnosti zlorab – tako vsebinskih kot tudi finančnih, so zapisali v apelu. Prispevek Petre Medved.


23.12.2019

Predbožično vzdušje v Rimu in Vatikanu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.12.2019

Nedeljsko jutro - Ekranizacija

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


20.12.2019

"Pustimo delček narave naravi" Triglavski ledenik in druge zgodbe

V studiu Prvega smo gostili dr. Aleša Smrekarja in mag. Miho Pavška z Geografskega Inštituta Antona Melika.


19.12.2019

Vse, kar sem - multimedijska interaktivna predstava Zavoda APIS

Kdo je tujec, drugačnež ? Kdo vse se ne stopi s sliko povprečja – varne sredine? Kako nas oblikuje in spreminja okolica? Kaj oziroma kje je dom? Projekt Multivizija: multimedijsko, plesno in gledališko usposabljanje za ranljive skupine je evropski projekt, ki ga izvaja Zavod APIS v partnerskem konzorciju, sofinancirata pa ga EU iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. V projektu so želeli usposobiti pripadnike ranljivih družbenih skupin, zlasti gibalno ovirane, migrante in priseljence na področju fotografije, videa, zvoka, plesa in gledališke igre s poudarkom na gledališču zatiranih. Leto dni intenzivnega usposabljanja na teh umetniških področjih se končuje danes z multimedijsko interaktivno predstavo Vse, kar sem, predstavo, ki osmišlja način bivanja vsakega izmed nas.V hiši na Rakovi Jelši v Ljubljani je bila Petra Medved. Foto: Manca Juvan.


17.12.2019

Živilska industrija aktiven deležnik v izvajanju prehranske politike

Živilska industrija pomembno vpliva na prehransko politiko in na zdravje celotne populacije državljanov. Med drugim je pri brezalkoholnih pijačah in pekovskih izdelkih že začela je izvajati samo regulatorne zaveze odgovornosti, kot sta zmanjševanje vsebnosti dodanega sladkorja v brezalkoholnih pijačah in mlečnih izdelkih ter zmanjševanje soli in povečevanje vsebnosti polnozrnatih sestavin v pekovskih izdelkih. Več v prispevku Jernejke Drolec.


15.12.2019

Kako je čaj spreminjal svet

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.12.2019

KIKS - ves svet ali cel svet?

V tokratni sobotni jutranji rubriki KIKS – Kratka informativna koristna slovenščina se bomo lotili jezikovne dileme, ki se velikokrat pojavi. Nekaj primerov iz aktualnega časa: Smo ves december preživeli v veselem vzdušju ali cel december? In že takoj, še dobro se ni ohladil, zmazali ves božični kolač ali cel kolač? Se zdaj cel svet vrti okoli potrošnje ali se vrti ves svet? Ta vprašanja je Mojca Delač zastavila dr. Alenki Jelovšek, raziskovalki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.


13.12.2019

Duševno zdravje mladih

Danes poteka konferenca z naslovom Mladost (je) ni norost: Duševno zdravje mladih. Pripravil jo je javni zavod Mladi zmaji. Na tej konferenci je bila predstavljena tudi raziskava Pedagoške fakultete Ljubljana: Dostopnost organiziranih oblik podpore mladim v psihosocialnih in duševnih težavah in konteksti teh težav. Doktorica docentka s področja socialne pedagogike iz ljubljanske Pedagoške fakultete Špela Razpotnik je povedala, da je raziskava med drugim pokazala: »da je mlade sram oziroma strah iskati podporo zaradi občutka, da je psihosocialna stiska ali duševna stiska stigma. Da je to nekaj, o čemer se ne sme govoriti zaradi tega, ker živimo v družbi, ko naj bi se vsi prikazovali kot uspešni, srečni in zadovoljni.« Mladi tudi ne poiščejo pomoči takoj, ko se stiske pojavijo. Iskanje podpore poteka zelo počasi, družine pa tudi nimajo dovolj informacij, kje to podporo iskati. Na vprašanje, ali mladi poiščejo pomoč pri šolski svetovalni službi, je Špela Razpotnik odgovorila: »Na žalost je prevladujoča slika taka, da šola in z njo šolska svetovalna služba ni nek prostor, kjer bi mladi imeli občutek, da lahko dobijo podporo. Šolo dojemajo kot instrumentalizirano, kot da je to nek prostor, kamor prihajajo po ocene, ker se ne splača deliti svojih težav, ker imaš potem zaradi tega še večje težave. Prevladujoča slika je – stiske, ki jih doživljajo, nimajo prostora v šoli, ker jim to lahko prej škodi kot koristi, če v šoli odpirajo stvari s katerimi se soočajo.« Več o raziskavi pa je Špela Razpotnik povedala novinarki Petri Medved. Foto: Petra Medved


12.12.2019

Nov priročnik Nujna stanja v hematologiji

Združenje hematolog Slovenije v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo L&L je predstavilo nov priročnik Nujna stanja v hematologiji in hkrati opozorilo na dve pereči problematiki v tem segmentu zdravstva.


12.12.2019

Nevarnost požarov v prazničnem času

Pred dnevi je v požaru, ki ga je povzročil vžig adventnega venčka, pogorela hiša v Ložanah pri Mariboru, v požaru pa je življenje izgubil 82-letni moški, ki je bil nepokreten. Žal tragična novica, ki pa decembra ni tako redka. Namreč, podatki kažejo, da se decembra občutno poveča število požarov.


Stran 128 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov