Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Natanko pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka dojk DORA. In danes, ko je začela delovati letos še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so pričeli s slikanjem na mamografu v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let aktivno vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, ki je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka dojk za tretjino. Helena Lovinčič se je o uspešnosti programa pogovarjala z vodjo programa DORA Maksimiljam Kadivcem.
Odzove se 73 odstotkov vabljenih žensk. To je tudi delež, ki zagotavlja zmanjšanje umrljivost zaradi raka na dojkah za tretjino.
Pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka na dojkah DORA. In danes, ko je začela delovati še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so začeli slikanje z mamografom v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, to je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka na dojkah za tretjino.
180 tisoč žensk skozi presejalni program, 300 tisoč opravljenih mamografij, dva tisoč odkritih rakov na dojki, večina takšnih, ki jih ženske same niso zatipale – to je povzetek 10-letnega delovanja državnega presejalnega programa za odkrivanje raka na dojki DORA. Ko je začela letos delovati tudi mobilna enota Onkološkega inštituta na Jesenicah in so začeli slikati z mamografom tudi v bolnišnici Brežice, je postal program dostopen vsem ženskam v državi v starosti od 50 do 69 let, izziv za v prihodnje pa je širitev, in sicer zajem žensk v starosti od 45 do 74 let.
Ženske so v program Dora vabljene na dve leti, odzove se jih 73 odstotkov. Ta delež zdaj, ko program zajema vso državo, želijo še povečati in se tako še bolj približati cilju zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka na dojki za tretjino. Tako bi rešili življenje 150 ženskam na leto. Dora je eden od najuspešnejših programov, pove državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik:
Ženske so lahko po vsej državi enako gotove, da bodo v programu dobile kakovostne storitve in da bodo z veliko verjetnostjo imele res odkrite zgodnje oblike raka. Če jim bodo strokovnjaki dejali, da so zdrave, pa je velika verjetnost, da v dojkah zgodnjih rakov ni.
Program je v celoti digitaliziran, poteka po evropskih smernicah za kakovost tako glede aparatur, kadrov, dvojnega pregledovanja izvidov, diagnostike in zdravljenja. Vodja programa Maksimiljan Kadivec:
Ko se za žensko v sredo ali četrtek odločimo, da jo pokličemo, je že v petek vabljena, v nekaj dneh nato naredimo obravnave in vse potrebne preiskave. Tako že naslednji teden, recimo v torek, izve, ali bo operirana ali ne. Če je potrebno, poseg opravimo najpozneje v treh tednih.
O razlogih za uspešnost programa je govoril direktor inštituta Viljem Kovač:
Zato, ker zanikamo tisto, kar je splošno mnenje v Sloveniji, da se pri nas ničesar ne znamo dogovoriti. Tukaj dejansko gre za izjemno sinergijo med vsemi akterji, ki sodelujejo v tem projektu.
Nov zalet naj bi program dobil jeseni, ko naj bi končno začel delovati še center v Mariborskem UKC. Prihodnji izziv pa je širitev programa na generacije od 45 do 74 let, to je vključitev dodatnih 50 tisoč žensk.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Natanko pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka dojk DORA. In danes, ko je začela delovati letos še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so pričeli s slikanjem na mamografu v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let aktivno vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, ki je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka dojk za tretjino. Helena Lovinčič se je o uspešnosti programa pogovarjala z vodjo programa DORA Maksimiljam Kadivcem.
Odzove se 73 odstotkov vabljenih žensk. To je tudi delež, ki zagotavlja zmanjšanje umrljivost zaradi raka na dojkah za tretjino.
Pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka na dojkah DORA. In danes, ko je začela delovati še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so začeli slikanje z mamografom v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, to je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka na dojkah za tretjino.
180 tisoč žensk skozi presejalni program, 300 tisoč opravljenih mamografij, dva tisoč odkritih rakov na dojki, večina takšnih, ki jih ženske same niso zatipale – to je povzetek 10-letnega delovanja državnega presejalnega programa za odkrivanje raka na dojki DORA. Ko je začela letos delovati tudi mobilna enota Onkološkega inštituta na Jesenicah in so začeli slikati z mamografom tudi v bolnišnici Brežice, je postal program dostopen vsem ženskam v državi v starosti od 50 do 69 let, izziv za v prihodnje pa je širitev, in sicer zajem žensk v starosti od 45 do 74 let.
Ženske so v program Dora vabljene na dve leti, odzove se jih 73 odstotkov. Ta delež zdaj, ko program zajema vso državo, želijo še povečati in se tako še bolj približati cilju zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka na dojki za tretjino. Tako bi rešili življenje 150 ženskam na leto. Dora je eden od najuspešnejših programov, pove državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik:
Ženske so lahko po vsej državi enako gotove, da bodo v programu dobile kakovostne storitve in da bodo z veliko verjetnostjo imele res odkrite zgodnje oblike raka. Če jim bodo strokovnjaki dejali, da so zdrave, pa je velika verjetnost, da v dojkah zgodnjih rakov ni.
Program je v celoti digitaliziran, poteka po evropskih smernicah za kakovost tako glede aparatur, kadrov, dvojnega pregledovanja izvidov, diagnostike in zdravljenja. Vodja programa Maksimiljan Kadivec:
Ko se za žensko v sredo ali četrtek odločimo, da jo pokličemo, je že v petek vabljena, v nekaj dneh nato naredimo obravnave in vse potrebne preiskave. Tako že naslednji teden, recimo v torek, izve, ali bo operirana ali ne. Če je potrebno, poseg opravimo najpozneje v treh tednih.
O razlogih za uspešnost programa je govoril direktor inštituta Viljem Kovač:
Zato, ker zanikamo tisto, kar je splošno mnenje v Sloveniji, da se pri nas ničesar ne znamo dogovoriti. Tukaj dejansko gre za izjemno sinergijo med vsemi akterji, ki sodelujejo v tem projektu.
Nov zalet naj bi program dobil jeseni, ko naj bi končno začel delovati še center v Mariborskem UKC. Prihodnji izziv pa je širitev programa na generacije od 45 do 74 let, to je vključitev dodatnih 50 tisoč žensk.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljskem jutru na Prvem smo raziskovali bolšjake. Zgodbe z bolšjih sejmov sta z nami delilia Andraž Hrastar, organizator radovljiškega bolšjaka in Miro Slana, poznavalec starin in lastnik Fabianove muzejske trgovine. Novinarka Nataša Kuhar je pripravili reportažo z mariborskega bolšjaka, vse skupaj pa smo začinili z odlomki iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja. Temo je raziskala in pripravila Darja Pograjc.
Kaj je bolj prav – oljčno ali olivno olje? Slovenski jezik ima veliko sopomenskih dvojnic, torej dveh bolj ali manj različnih izrazov z bolj ali manj enakim pomenom za določeno stvar v predmetnosti. Darja Pograjc je preverila, ali tudi omenjeni spadata mednje.
Kaj je bolj prav – oljčno ali olivno olje? Slovenski jezik ima veliko sopomenskih dvojnic, torej dveh bolj ali manj različnih izrazov z bolj ali manj enakim pomenom za določeno stvar v predmetnosti. Darja Pograjc je preverila, ali tudi omenjeni spadata mednje.
Slovenija je zavezana k podnebnim ciljem, to so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in izboljšanje energetske učinkovitosti. To so tudi cilji nacionalnega energetsko razvojnega načrta do leta 2030 in v tej luči je geotermalna energija eden od pomembnih virov energije. Stroka je študije za izrabo geotermalne energije po ti. »kaskadnem modelu« za celotno Slovenijo že naredila, razpravo o razvojnih izzivih na tem področju je sprožil Franc Breznik, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo.
Slovenija bo morala Bruslju po izvolitvi nove predsednice Evropske komisije razmeroma hitro sporočiti tudi ime novega slovenskega komisarja ali komisarke.
Medtem ko je prva poletna destinacija Slovencev sosednja Hrvaška, se na drugem mestu slovenskih počitnikarjev izmenjujeta Italija in Grčija. In če o naših južnih in zahodnih sosedih vemo precej, Grčijo običajno povezujemo le z antično zgodovino in tamkajšnjimi otoki. Grki pa Slovenijo še vedno povezujejo predvsem z Jugoslavijo in Alpami. Andreja Čokl je v Slovencem precej manj znani osrednji Grčiji oz. po grško Centralni Makedoniji, iskala povezave med Slovenci in Grki. Te se začnejo že zelo zgodaj, mitologija nam na primer ponuja legendo o grškem junaku Jazonu in Argonavtih. Ti naj bi prečkali tudi Ljubljansko barje in Vrhniko, Jazon pa je premagal zmaja, ki je tudi v ljubljanskem grbu, če ne zaradi sv. Jurija, pa zaradi Jazona. Kaj nas še povezuje in kaj vse je Grčija?
Vstopili smo v čas poletnih počitnic, ki je obdobje zabav, sproščenosti in novih poznanstev. Predvsem za mlade je to obdobje povišane spolne aktivnosti, ki je velikokrat tvegana in brez zaščite. Evita Leskovšek z NIJZ pojasnjuje, katera kontracepcija je najbolj priporočljiva, kako prepoznati znake okužbe in kako uživati zdravo, varno in prijetno spolno življenje.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je danes v Strasbourgu evropske poslance pozval, naj podprejo Ursulo von der Leyden kot kandidatko za predsednico Evropske komisije. Zaradi načina njenega imenovanja ji namreč številni poslanci nasprotujejo. Tusk je poudaril, da je bila odločitev evropskih voditeljev demokratična. A evropski volivci se, kot v komentarju pravi novinarka Špela Novak, upravičeno počutijo prevarane.
Spletne platforme, kot sta Airbnb in Booking, nam ponujajo ogromno izbiro prenočišč za naš dopust, s tolikšno ponudbo pa se povečajo tudi možnosti za nevšečnosti. Kaj lahko storimo, če nam ponudnik povzroči sive lase? So nam spletne platforme dolžne pomagati? Različne zgodbe ljudi, ki so se znašli v neprijetnem položaju in ki jih je zbrala Tina Lamovšek, vam bodo morda v pomoč, da boste pri iskanju in rezervacijah še bolj previdni kot sicer.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ključni problem je, da se mladi prepogosto ne zavedajo svojih pravic in to delodajalci spretno izkoriščajo.
Vladna rešitev financiranja javno veljavnih programov zasebnih devetletk iz javnih sredstev – v celoti obvezni pouk in niti evra več za razširjeni program – ki ji je pristojni parlamentarni odbor sinoči s tesno večino prižgal zeleno luč za dokončno odločanje na julijski plenarni seji, ostaja na majavih nogah. Odločno in soglasno jo podpirajo le še Socialni demokrati, preostali koalicijski partnerji (zlasti v SMC) pa napovedujejo, da se bodo pri nadaljnjem glasovanju v državnem zboru vzdržali. Komentar novinarke Nataše Lang.
Od aprila naprej socialni partnerji na pogajanjih poskušajo uskladiti nabor pokojninskih sprememb, ki jih je predlagalo Ministrstvo za delo. Uradnih komentarjev ni mogoče dobiti, neuradne informacije o poteku pogajanj je priskrbela novinarka Urška Valjavec.
2. julij je pomembno zapisan v zgodovino oddajnikov RTV Slovenija. Na današnji dan pred 28 leti je, da se informacija o vojaškem napadu Jugoslovanske ljudske armade (JLA) ne bi širila po Evropi in svetu, ta z dvema letaloma mig ob 11.35 napadla z letali in za nekaj časa onesposobila domžalski oddajnik.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z današnjim dnem se začenja drugi del nacionalne preventivne akcije za večjo varnost motoristov, ki jo izvajata Agencija za varnost prometa in Policija. Cilj dvotedenske akcije je opozoriti motoriste, naj v vročih poletnih dneh ne precenjujejo svojih voznih sposobnosti in izkušenj ter naj ne podcenjujejo voznih razmer, vsi ostali udeleženci v prometu pa naj vozijo strpno in preudarno. Prometna varnost motoristov se je v primerjavi z lanskim letom precej poslabšala, posebno nevarnost predstavljajo starejši vozniki motornih koles in tuji motoristi; policisti bodo zato v času trajanja akcije izvajali poostrene nadzore nad motoristi in preverjali ravnanja ostalih prometnih udeležencev v odnosu do motoristov. Podrobneje v prispevku Jureta Čepina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov