Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Natanko pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka dojk DORA. In danes, ko je začela delovati letos še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so pričeli s slikanjem na mamografu v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let aktivno vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, ki je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka dojk za tretjino. Helena Lovinčič se je o uspešnosti programa pogovarjala z vodjo programa DORA Maksimiljam Kadivcem.
Odzove se 73 odstotkov vabljenih žensk. To je tudi delež, ki zagotavlja zmanjšanje umrljivost zaradi raka na dojkah za tretjino.
Pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka na dojkah DORA. In danes, ko je začela delovati še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so začeli slikanje z mamografom v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, to je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka na dojkah za tretjino.
180 tisoč žensk skozi presejalni program, 300 tisoč opravljenih mamografij, dva tisoč odkritih rakov na dojki, večina takšnih, ki jih ženske same niso zatipale – to je povzetek 10-letnega delovanja državnega presejalnega programa za odkrivanje raka na dojki DORA. Ko je začela letos delovati tudi mobilna enota Onkološkega inštituta na Jesenicah in so začeli slikati z mamografom tudi v bolnišnici Brežice, je postal program dostopen vsem ženskam v državi v starosti od 50 do 69 let, izziv za v prihodnje pa je širitev, in sicer zajem žensk v starosti od 45 do 74 let.
Ženske so v program Dora vabljene na dve leti, odzove se jih 73 odstotkov. Ta delež zdaj, ko program zajema vso državo, želijo še povečati in se tako še bolj približati cilju zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka na dojki za tretjino. Tako bi rešili življenje 150 ženskam na leto. Dora je eden od najuspešnejših programov, pove državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik:
Ženske so lahko po vsej državi enako gotove, da bodo v programu dobile kakovostne storitve in da bodo z veliko verjetnostjo imele res odkrite zgodnje oblike raka. Če jim bodo strokovnjaki dejali, da so zdrave, pa je velika verjetnost, da v dojkah zgodnjih rakov ni.
Program je v celoti digitaliziran, poteka po evropskih smernicah za kakovost tako glede aparatur, kadrov, dvojnega pregledovanja izvidov, diagnostike in zdravljenja. Vodja programa Maksimiljan Kadivec:
Ko se za žensko v sredo ali četrtek odločimo, da jo pokličemo, je že v petek vabljena, v nekaj dneh nato naredimo obravnave in vse potrebne preiskave. Tako že naslednji teden, recimo v torek, izve, ali bo operirana ali ne. Če je potrebno, poseg opravimo najpozneje v treh tednih.
O razlogih za uspešnost programa je govoril direktor inštituta Viljem Kovač:
Zato, ker zanikamo tisto, kar je splošno mnenje v Sloveniji, da se pri nas ničesar ne znamo dogovoriti. Tukaj dejansko gre za izjemno sinergijo med vsemi akterji, ki sodelujejo v tem projektu.
Nov zalet naj bi program dobil jeseni, ko naj bi končno začel delovati še center v Mariborskem UKC. Prihodnji izziv pa je širitev programa na generacije od 45 do 74 let, to je vključitev dodatnih 50 tisoč žensk.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Natanko pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka dojk DORA. In danes, ko je začela delovati letos še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so pričeli s slikanjem na mamografu v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let aktivno vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, ki je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka dojk za tretjino. Helena Lovinčič se je o uspešnosti programa pogovarjala z vodjo programa DORA Maksimiljam Kadivcem.
Odzove se 73 odstotkov vabljenih žensk. To je tudi delež, ki zagotavlja zmanjšanje umrljivost zaradi raka na dojkah za tretjino.
Pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka na dojkah DORA. In danes, ko je začela delovati še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so začeli slikanje z mamografom v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, to je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka na dojkah za tretjino.
180 tisoč žensk skozi presejalni program, 300 tisoč opravljenih mamografij, dva tisoč odkritih rakov na dojki, večina takšnih, ki jih ženske same niso zatipale – to je povzetek 10-letnega delovanja državnega presejalnega programa za odkrivanje raka na dojki DORA. Ko je začela letos delovati tudi mobilna enota Onkološkega inštituta na Jesenicah in so začeli slikati z mamografom tudi v bolnišnici Brežice, je postal program dostopen vsem ženskam v državi v starosti od 50 do 69 let, izziv za v prihodnje pa je širitev, in sicer zajem žensk v starosti od 45 do 74 let.
Ženske so v program Dora vabljene na dve leti, odzove se jih 73 odstotkov. Ta delež zdaj, ko program zajema vso državo, želijo še povečati in se tako še bolj približati cilju zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka na dojki za tretjino. Tako bi rešili življenje 150 ženskam na leto. Dora je eden od najuspešnejših programov, pove državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik:
Ženske so lahko po vsej državi enako gotove, da bodo v programu dobile kakovostne storitve in da bodo z veliko verjetnostjo imele res odkrite zgodnje oblike raka. Če jim bodo strokovnjaki dejali, da so zdrave, pa je velika verjetnost, da v dojkah zgodnjih rakov ni.
Program je v celoti digitaliziran, poteka po evropskih smernicah za kakovost tako glede aparatur, kadrov, dvojnega pregledovanja izvidov, diagnostike in zdravljenja. Vodja programa Maksimiljan Kadivec:
Ko se za žensko v sredo ali četrtek odločimo, da jo pokličemo, je že v petek vabljena, v nekaj dneh nato naredimo obravnave in vse potrebne preiskave. Tako že naslednji teden, recimo v torek, izve, ali bo operirana ali ne. Če je potrebno, poseg opravimo najpozneje v treh tednih.
O razlogih za uspešnost programa je govoril direktor inštituta Viljem Kovač:
Zato, ker zanikamo tisto, kar je splošno mnenje v Sloveniji, da se pri nas ničesar ne znamo dogovoriti. Tukaj dejansko gre za izjemno sinergijo med vsemi akterji, ki sodelujejo v tem projektu.
Nov zalet naj bi program dobil jeseni, ko naj bi končno začel delovati še center v Mariborskem UKC. Prihodnji izziv pa je širitev programa na generacije od 45 do 74 let, to je vključitev dodatnih 50 tisoč žensk.
Natanko 100 let mineva od takrat, ko je med pravo raziskovalno mrzlico v staroegipčanski Dolini kraljev Howard Carter odkril manjšo grobnico z ostalinami, mumijo mladega faraona, za časa življenja malo pomembnega kralja Tutankamona, z zlato posmrtno masko. To odkritje spremlja mnogo zgodb, pravih detektivk, o katerih sta v eni izmed oddaj Kulturni fokus govorila Magda Tušar in dr. Marko Frelih, arheolog iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki se v odlomku iz oddaje vrača k dnevu velikega odkritja skrivnih prostorov, do katerih so pred 100 leti prišli brez tehnologije radarskega skeniranja. To, kar so našli med drugim dokazuje širino tisočletnih medkulturnih stikov in nemirni čas verskih prevratov v nekdanjem, starem Egiptu. Letos naj bi bila maska, tako kot številne druge zakladne najdbe in artefakti, ki pripadajo grobni komori, v kateri so našli Tutankamonovo zadnje počivališče, prenesena v nov, največji arheološki muzej na svetu, v Veliki egipčanski muzej v Kairu, ki ga naj bi ga že odprli, vendar se menda tudi tokrat nekaj zatika. Nekaj utrinkov iz zgodovine in kulture starodavne dežele, ki so jih tudi v obliki najdb k nam v preteklosti prinesli popotniki, trgovci, diplomati, misijonarji, avanturisti, raziskovalci in znanstveniki, bo predstavljenih tudi na napovedanih razstavnih in konferenčnih dogodkih pri nas.
Natečaj EcoTrophelia Slovenija, ki ga vsako leto organizira Gospodarska zbornica Slovenije, je tekmovanje, ki spodbuja podjetništvo in konkurenčnost živilskopredelovalne industrije in to predvsem z vključevanjem mladih nadobudnih študentov - inovatorjev. Od leta 2008, ko smo v Sloveniji prvič organizirali tekmovanje, se ga je udeležilo že 246 študentov, ti pa so razvili skupaj 63 novih živilskih izdelkov. Zmagovalci natečaja se vsako leto udeležijo tudi mednarodnega tekmovanja in tudi tam so slovenski študenti že dosegali lepe rezultate. Mladi s tem dokazujejo, da so kreativni, iznajdljivi, radovedni, sposobni timskega dela in vztrajni. Na Prvem smo gostili Suzano Kralj in Blaža Kusterja, predstavnika dveh ekip ljubljanske Biotehniške fakultete, ki sta se na tekmovanju odlično odrezali. Inovativni živili, ki sta si jih zamislili njuni ekipi, sta WIBUBA BAR žitne ploščice, katerih namen je zagotoviti optimalen razvoj ploda in dojenčka skozi ustrezno prehrano matere in partnerja, in fermentiran mlečni izdelek MOO-CHA, ki temelji na kombuči.
Trgovina rabljenih predmetov Stara roba, nova raba je po dvanajstih letih delovanja v petek zaprla svoja vrata. Prodajalna v središču Ljubljane je zaposlovala osebe z izkušnjo brezdomstva in posameznike iz drugih ranljivih skupin. Šlo je za socialni projekt, ki je spodbujal trajnost, a je najemnina postala prevelik strošek za nadaljevanje delovanja. Čeprav Mestna občina Ljubljana do sedaj ni pokazala interesa za reševanje trgovine, danes z občine prihajajo spodbudne novice.
Znani so rezultati meritev Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, ki so pokazale, da sta se ledenika močno skrčila in stanjšala. Meritve so bile letos bolj obsežne, saj so poleg površine merili tudi debelino in prostornino ledenikov. Kaj se dogaja s slovenskima ledenikoma, sprašujemo Miho Pavška, vodjo raziskav ledenikov z Geografskega inštituta Antona Melika.
Na dan spomina na mrtve in katoliški praznik Vseh svetih govorimo o žalovanju za našimi ljubljenimi osebami. Jezuit pater dr. Ivan Platovnjak ugotavlja, da je žalovanje tabujska tema tudi za Katoliško cerkev. Zakaj? Kako pomembno je, da se poslovimo od umrlega človeka? Kako smemo žalovati? To so vprašanja, o katerih premišljuje pater Platovnjak. Med drugim vodi tudi trimesečni program za žalujoče v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani. Avtorica oddaje je Nataša Lang.
Pokopališča niso le posvečeni prostori, kjer se poklonimo svojcem, prijateljem. Pogosto razkrivajo usode posameznikov, naroda, privlačijo pa tudi zaradi umetniške, arhitekturne in zgodovinske dediščine ali slavnih ljudi, ki so tam pokopani. Spomnimo se pariškega pokopališča Pere Lachaise, kjer počivajo pevec Jim Morrison, šansonjerka Edith Piaff, skladatelj Frédéric Chopin in pisatelj Oscar Wilde, če omenimo le nekatere. Pokopališča so torej tudi svojevrstne turistične atrakcije. O pokopališkem oziroma temačnem turizmu se bomo pogovarjali z doktorico Barbaro Pavlakovič s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru.
Danes se začenja mesec, ki ga imenujemo tudi movember - mesec ozaveščanja o zdravju moških. Društvo uroloških bolnikov Slovenije in drugi deležniki opozarjajo na pomanjkanje urologov in na predolge čakalne dobe. Prizadevajo si tudi za čimprejšnjo uvedbo presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka na prostati. Posledica pomanjkanja urologov je tudi prepozno diagnosticiranje in zdravljenje raka. V naši državi imamo enega urologa na 35 tisoč prebivalcev, evropsko povprečje pa je urolog na 20 tisoč prebivalcev. Na leto pri nas odkrijejo 1.600 primerov raka na prostati, več kot 400 bolnikov pa zaradi te bolezni umre.
Praznično oddajo namenjamo slovenskemu jeziku kot enemu temeljnih gradnikov naše nacionalne identitete skozi čas in še posebej v zdajšnjem globaliziranem času. O tem razmišljata katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in raziskovalec, tudi doktor znanosti s področja slovenske književnosti, pater Karel Gržan in eden vodilnih slovenskih jezikoslovcev današnjega časa, profesor, raziskovalec, publicist in pesnik dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Z njima se je pogovarjal Tone Petelinšek.
Kmalu bomo vstopili v mesec, ki ga v Turizmu Ljubljana označujejo kot najbolj kulinaričnega. Vrača se namreč festival November Gourmet Ljubljana, ki se začenja 2. novembra. Organizatorji želijo tako domačim kot tujim turistom prikazati različne gastronomske podobe naše prestolnice. Festival – že 6. po vrsti – se letos osredotoča na ženske v kulinariki, tudi zaradi največjega ženskega športnega dogodka v zgodovini Slovenije, tj. evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ki bo istočasno kot festival. Več pa v prispevku Tine Lamovšek.
31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Posameznik se skozi življenje srečuje s številnimi izzivi. Odvisen je od svojih dejanj pa tudi od stanja v družbi. Vse dobrine so se podražile, negotova je bližnja prihodnost. Kam torej z zasluženim denarjem? Ga plemenititi, pustiti na računu ali je potrebno biti v teh divjih časih še bolj varčen? Več o tem v pogovoru s strokovnjakinjo za osebne finance, Ano Vezovišek.
Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.
Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.
Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.
Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Neveljaven email naslov