Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskovali smo terapevtski vpliv, ki ga imajo živali na človeka in njegovo zdravje. V terapevtske namene se največkrat uporabljajo psi in konji, in to v ustanovah kot so šole, domovi za ostarele, psihiatrične ustanove in celo zapori. Zakaj? Zato, ker že sam stik s terapevtsko živaljo dokazano blagodejno vpliva na počutje človeka ter spodbuja k razmišljanju in igri – torej tako k psihični kot fizični aktivnosti. Irena Koren s svojim terapevtskim psom Sergom obiskuje domove za starejše občane, najpogosteje delata na dementnih oddelkih. Oglasili smo se tudi na Rakitni, v Mladinskem klimatskem zdravilišču, kjer izvajajo terapijo s pomočjo konjev. Govorili smo z Ano Bordjan in Petro Markič, obe sta terapevtki s pomočjo konja, ukvarjata pa se z mladostniki, ki imajo čustvene in vedenjske težave. Zadnja sogovornica je Saro Šinko, dipl. socialna pedagoginja, ki je pri nas raziskovala možnosti uvedbe tovrstnih programov v zapore.
V terapevtske namene ljudje največkrat uporabljamo konje in pse
Pozitivni učinki terapij z živalmi so znani oz. raziskani na več področjih – pri pediatrični negi, pri psihiatriji, v domovih za starejše občane in celo pri rehabilitaciji zapornikov. Terapija z živalmi je primerna predvsem za ljudi, ki imajo težave s komunikacijo in se zato morda lažje in boljše kakor v medčloveških odnosih znajdejo v odnosu z živaljo.
Irena Koren je članica Ambasadorjev nasmeha – slovenskega društva za terapijo s pomočjo živali, inštruktorica za šolanje delovnih parov in vodnica kar dveh terapevtskih psov, s katerima obiskuje Dom starejših občanov Kamnik, Taber (Cerklje), Preddvor in Notranje Gorice.
Ko prideš v neko ustanovo, po navadi že nestrpno čakajo. Dostikrat naju pozdravijo z aplavzom. Jaz se vedno trudim, da pridem s pozitivno energijo in tudi Sergo je znan po tem, da vedno maha z repom.
Domovi za starejše občane se čedalje bolj zanimajo za takšne prakse, pravi naša sogovornica. Kakšen pes pa je značajsko primeren za delo terapevtskega psa s starejšimi? Kakšna sta Iša in Sergo?
Nekako sem čutila, da je Iša pravi pes – ima rada ljudi, družbo, je zelo prijazna, potrpežljiva, nežna. Po drugi strani pa, kar je za terapevtskega psa tudi pomembno, da ima stabilen značaj. Tudi če se na obisku kar koli zgodi, npr. da zapelje nekdo z invalidskim vozičkom čez rep, da se pes ne odzove napadalno.
Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna je edini javni zdravstveni zavod v Sloveniji, ki v okviru terapevtskih programov na področju duševnega zdravja vključuje tudi uporabo konjev. ta hip izvajajo tri programe za otroke in mladostnike, ki doživljajo različne stiske – imajo čustvene in vedenjske težave – in mladostnike, ki so v procesu psihiatričnega zdravljenja ali vračanja v družbo. Z njimi delata biologinja Ana Bordjan in socialna pedagoginja Petra Markič – terapevtki ob pomoči konj in EAGALA članici svetovnega združenja za rast in učenje s konji.
Konji imajo višjo telesno temperaturo in dihajo bolj počasi. Že na tej fiziološki ravni delujejo na ljudi pomirjujoče. Po drugi strani pa nosi konj simbol moči, hitrega gibanja, svobode. Ko smo ob njih, se aktiviramo, smo dejavni.
V vseh treh programih se dejavnosti in terapije ob pomoči konj izvajajo povprečno dvakrat na teden. Kolikšen del terapij na Rakitni pa je dejansko jahanje? Pravzaprav zelo majhen. Otroci morajo namreč konje, preden se povzpnejo na njihove hrbte, dobro poznati.
V Italiji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike so programi, v katerih zaporniki delajo z zavetiškimi živalmi, ustaljena praksa. Po navadi so takšni programi utemeljeni z idejo, da lahko kinologi zapornike poučijo, kako izšolati zavetiške pse, ki svoj dom še iščejo. Tako psom omogočijo nov, boljši začetek, saj imajo šolani psi več možnosti za posvojitev. Sara Šinko, dipl. socialna pedagoginja, inštruktorica jahanja, ki se je ukvarjala s terapijo psov in konjev, zdaj pa se ukvarja z učenjem vedenja živali s pozitivno spodbudo, je imela v okviru študija socialne pedagogike priložnost preveriti položaj na tem področju v Sloveniji.
Ko sem raziskovala to področje, nisem našla nobenih primerov prakse tukaj v Sloveniji, da bi se res zaporniki ukvarjali z zavetiškimi psi in jih resocializirali in pripravljali za oddajo v nov dom ali za kakšne druge zadeve.
Praksa iz ZDA kaže, da je zanimanja za sodelovanje v takšnih programih med zaporniki veliko. V številnih zaporih nastajajo dolgi čakalni seznami, na katere se vpisujejo tisti zaporniki, ki želijo delati s psom.
Izboljšujejo se socialne veščine in samo razpoloženje v zaporih, ker pes je neko prijazno bitje, ki bo raje mahalo z repom kot z usti. Več je interakcije med zaporniki. Ne iščejo toliko konfliktov, kolikor bi jih sicer, ampak se osredotočijo na pse in se pogovarjajo o njih. Zaporniki se iz pasivnega usmerijo v dejavnega človeka – začnejo skrbeti za nekoga in imajo neko odgovornost.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Raziskovali smo terapevtski vpliv, ki ga imajo živali na človeka in njegovo zdravje. V terapevtske namene se največkrat uporabljajo psi in konji, in to v ustanovah kot so šole, domovi za ostarele, psihiatrične ustanove in celo zapori. Zakaj? Zato, ker že sam stik s terapevtsko živaljo dokazano blagodejno vpliva na počutje človeka ter spodbuja k razmišljanju in igri – torej tako k psihični kot fizični aktivnosti. Irena Koren s svojim terapevtskim psom Sergom obiskuje domove za starejše občane, najpogosteje delata na dementnih oddelkih. Oglasili smo se tudi na Rakitni, v Mladinskem klimatskem zdravilišču, kjer izvajajo terapijo s pomočjo konjev. Govorili smo z Ano Bordjan in Petro Markič, obe sta terapevtki s pomočjo konja, ukvarjata pa se z mladostniki, ki imajo čustvene in vedenjske težave. Zadnja sogovornica je Saro Šinko, dipl. socialna pedagoginja, ki je pri nas raziskovala možnosti uvedbe tovrstnih programov v zapore.
V terapevtske namene ljudje največkrat uporabljamo konje in pse
Pozitivni učinki terapij z živalmi so znani oz. raziskani na več področjih – pri pediatrični negi, pri psihiatriji, v domovih za starejše občane in celo pri rehabilitaciji zapornikov. Terapija z živalmi je primerna predvsem za ljudi, ki imajo težave s komunikacijo in se zato morda lažje in boljše kakor v medčloveških odnosih znajdejo v odnosu z živaljo.
Irena Koren je članica Ambasadorjev nasmeha – slovenskega društva za terapijo s pomočjo živali, inštruktorica za šolanje delovnih parov in vodnica kar dveh terapevtskih psov, s katerima obiskuje Dom starejših občanov Kamnik, Taber (Cerklje), Preddvor in Notranje Gorice.
Ko prideš v neko ustanovo, po navadi že nestrpno čakajo. Dostikrat naju pozdravijo z aplavzom. Jaz se vedno trudim, da pridem s pozitivno energijo in tudi Sergo je znan po tem, da vedno maha z repom.
Domovi za starejše občane se čedalje bolj zanimajo za takšne prakse, pravi naša sogovornica. Kakšen pes pa je značajsko primeren za delo terapevtskega psa s starejšimi? Kakšna sta Iša in Sergo?
Nekako sem čutila, da je Iša pravi pes – ima rada ljudi, družbo, je zelo prijazna, potrpežljiva, nežna. Po drugi strani pa, kar je za terapevtskega psa tudi pomembno, da ima stabilen značaj. Tudi če se na obisku kar koli zgodi, npr. da zapelje nekdo z invalidskim vozičkom čez rep, da se pes ne odzove napadalno.
Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna je edini javni zdravstveni zavod v Sloveniji, ki v okviru terapevtskih programov na področju duševnega zdravja vključuje tudi uporabo konjev. ta hip izvajajo tri programe za otroke in mladostnike, ki doživljajo različne stiske – imajo čustvene in vedenjske težave – in mladostnike, ki so v procesu psihiatričnega zdravljenja ali vračanja v družbo. Z njimi delata biologinja Ana Bordjan in socialna pedagoginja Petra Markič – terapevtki ob pomoči konj in EAGALA članici svetovnega združenja za rast in učenje s konji.
Konji imajo višjo telesno temperaturo in dihajo bolj počasi. Že na tej fiziološki ravni delujejo na ljudi pomirjujoče. Po drugi strani pa nosi konj simbol moči, hitrega gibanja, svobode. Ko smo ob njih, se aktiviramo, smo dejavni.
V vseh treh programih se dejavnosti in terapije ob pomoči konj izvajajo povprečno dvakrat na teden. Kolikšen del terapij na Rakitni pa je dejansko jahanje? Pravzaprav zelo majhen. Otroci morajo namreč konje, preden se povzpnejo na njihove hrbte, dobro poznati.
V Italiji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike so programi, v katerih zaporniki delajo z zavetiškimi živalmi, ustaljena praksa. Po navadi so takšni programi utemeljeni z idejo, da lahko kinologi zapornike poučijo, kako izšolati zavetiške pse, ki svoj dom še iščejo. Tako psom omogočijo nov, boljši začetek, saj imajo šolani psi več možnosti za posvojitev. Sara Šinko, dipl. socialna pedagoginja, inštruktorica jahanja, ki se je ukvarjala s terapijo psov in konjev, zdaj pa se ukvarja z učenjem vedenja živali s pozitivno spodbudo, je imela v okviru študija socialne pedagogike priložnost preveriti položaj na tem področju v Sloveniji.
Ko sem raziskovala to področje, nisem našla nobenih primerov prakse tukaj v Sloveniji, da bi se res zaporniki ukvarjali z zavetiškimi psi in jih resocializirali in pripravljali za oddajo v nov dom ali za kakšne druge zadeve.
Praksa iz ZDA kaže, da je zanimanja za sodelovanje v takšnih programih med zaporniki veliko. V številnih zaporih nastajajo dolgi čakalni seznami, na katere se vpisujejo tisti zaporniki, ki želijo delati s psom.
Izboljšujejo se socialne veščine in samo razpoloženje v zaporih, ker pes je neko prijazno bitje, ki bo raje mahalo z repom kot z usti. Več je interakcije med zaporniki. Ne iščejo toliko konfliktov, kolikor bi jih sicer, ampak se osredotočijo na pse in se pogovarjajo o njih. Zaporniki se iz pasivnega usmerijo v dejavnega človeka – začnejo skrbeti za nekoga in imajo neko odgovornost.
Ljubljana velja za prestolnico Evropske unije, kjer je kakovost zraka pogosto vprašljiva. Zaradi specifične kotlinske geografske lege je prevetrenost ozračja slabša, kar se kaže v višjih izmerjenih vrednosti škodljivih snovi v zraku. K temu seveda prispeva človek s svojim potrošništvom in lagodnim načinom življenja. Medtem ko na Arsu in Občini poudarjajo, da je kakovost zraka v Ljubljani večji del leta v mejah normale, v društvu Focus opozarjajo na visoka preseganja mejnih vrednosti dušikovega oksida. Kdo ima prav in zakaj, ter ključno vprašanje, ali slab ljubljanski zrak vpliva na kakovost življenja meščanov?
Lani je bil noveliran Zakon o osebni asistenci, šele zdaj pa uporabnikom postaja jasno, kakšne spremembe prinaša. Nekateri uživalci pravice in strokovnjaki problematizirajo razlikovanje med aktivnimi in pasivnimi uporabniki. Na ta račun so izvedenci Inštituta za socialno varstvo nekaterim uporabnikom, ki so dali prošnjo za povečanje števila ur osebne asistence, zmanjšali število ur ali jim pravico celo ukinili. Takšen primer je bil Ivan Vidmar. Njegova 73-letna mama Stanislava Vidmar, sicer srčna bolnica: "Sem dala prošnjo za dodatnih 10 ur osebne asistence, če jaz ostanem v bolnici, kar se pogosto zgodi. Da bi njegov osebni asistent prišel še 2 uri zjutraj, da bi ga pripravil za v VDC." Zgodilo se je nasprotno od pričakovanega, Vidmarju so 30 ur osebne asistence odvzeli. Direktorica Inštituta za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc pravi, da Inštitut samo izvršuje zakon: "Ne morem se strinjati, da je bilo ljudem karkoli odvzeto. Razen tistim, ki so želeli spremembe in se niso informirali o spremembah zakonodaje." Preteklemu sistemu ocenjevanja so nekateri očitali subjektivnost, a tudi nova ureditev ocenjevanja ima pomanjkljivosti. Tako direktorica Varstveno-delovnega centra Zasavje Špela Režun: "Za razmisliti bi bilo, da bi se mnenje poslalo strokovnjaku iz lokalnega okolja, ki uporabnika pozna." Izpostavlja, da bi bilo nujno urediti tudi status družinskega pomočnika, saj je v primerjavi z osebnim asistentom močno podcenjen
Doktor bioloških znanosti Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenija skrbi za Kustodiat za nevretenčarje in vodi Slovenski arhiv živalskih zvokov. Njegovo področje raziskovanja so tudi škržati, ki so zaradi svoje velikosti in značilnih melodij med najopaznejšimi žuželkami.
Vnovičen vzpon epidemijskih kazalcev – suša in vročina, ki sta pred novim vrhuncem – za povrh pa še morebitna vladna kriza. To so tri teme, ki zaznamujejo negotove dni sredi julija v Italiji. O njih z našim dopisnikom v Rimu Jankom Petrovcem.
V zaledju hrvaškega mesta Šibenik že od srede divja velik požar, ki je imel do včeraj zvečer katastrofalne razsežnosti. Po najnovejših podatkih je zgorelo okrog 20 hiš v naseljih Zaton in Raslina, ogenj je zajel streho gasilskega doma in cerkve, na širšem območju je prekinjena oskrba z električno energijo. Na tem območju je tudi sodelavka Prvega Ivana Stipić Lah, ki jo je poklical kolega Jure K. Čokl.
V zaledju hrvaškega mesta Šibenik že od srede divja velik požar, ki je imel do včeraj zvečer katastrofalne razsežnosti. Po zadnjih podatkih je zgorelo okrog 20 hiš v naseljih Zaton in Raslina, ogenj je zajel streho gasilskega doma in cerkve, na širšem območju je prekinjena oskrba z električno energijo. Na tem območju je tudi sodelavka Prvega Ivana Stipić Lah, ki jo je poklical kolega Jure K. Čokl.
Pisateljica in socialna pedagoginja Deni Kragelj piše pravljice za tiste otroke, ki so doživeli stvari, o katerih bi morali slišati le v žalostnih pravljicah. Njene pravljice so zasnovane tako, da jih lahko berejo in pri delu z otroki uporabljajo tudi odrasli. S svojimi zgodbami se na prisrčen, a strokoven način približa otrokom tako, da lahko skozi prigode njenih junakov spregovorijo o stvareh, o katerih bi sicer govorili le težko.
Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih in kuriti kresove, izven pozidanih površin pa uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete. Namestnik poveljnika in vodja preventive Zavoda za gasilsko in reševalno službo Sežana Boris Budal opozarja, da je stanje predvsem v Kraški in Primorski regiji, kjer je velika požarna ogroženost razglašena tako kritično, da bi lahko že majhen požar hitro prerasel v požar velikih razsežnosti, ki bi ga bilo zaradi vremena težko obvladati. Vendar, dodaja, so slovenski gasilci pripravljeni in opremeljeni tudi za primer nesreče tako velikega obsega. Hkrati poziva vse prebivalke in prebivalce k zelo previdni uporabi vseh predmetov, ki bi lahko povzročili požar.
Zadnji dve: Reševanje vrste na robu izumrtja
V Sloveniji je več kot 200 planin, na katerih se pase živina. Planinska paša je pomembna za obstoj kmetij v dolini in za ohranjanje pašnikov. V agrarnih skupnostih Zgornje Savske doline pa se lastniki pašnikov zaradi nekaterih gorskih kolesarjev, ki ne spoštujejo tabel in omejitev v naravnem okolju, med pašno sezono srečujejo z vznemirjanjem živali, zaradi vožnje navzdol pa tudi z uničevanjem pašnikov. V agrarnih skupnostih od Rateč do Hrušice zato opozarjajo, naj adrenalina željni kolesarji vozijo po označenih in urejenih poteh. Obiskovalci planin pa naj med pašno sezono upoštevajo nameščena opozorila.
Pogovor z dopisnikom RTV Slovenija Boštjanom Anžinom. V spominskem centru v Potočarih danes poteka spominska slovesnost ob 27. obletnici genocida v Srebrenici. Pripadniki sil bosanskih Srbov so v dneh po 11. juliju 1995, ko so pod poveljstvom Ratka Mladića zavzeli Srebrenico, ubili več kot 8300 Bošnjakov. Posmrtne ostanke okoli 1000 žrtev še iščejo, danes jih bodo pokopali 50. Srebrenica je bila takrat varovano območje Združenih narodov - a je bilo več sto slabo oboroženih nizozemskih modrih čelad nemočnih.
Bodi vedno prijazen z ljudmi - nikoli ne veš, kakšna je njihova življenjska zgodba. S to mislijo bomo pospremili v eter prispevek o znamenitem uličnem lutkarju iz Maribora, brez katerega bi vogal Jurčičeve in Gosposke ulice sameval. Tam je vsak dan s prijetno glasbo, svojim vozičkom in lutkami ter nasmehom, za kratko medčloveško srečanje na razpolago vsem, ki si v hitenju skozi vsakdan želijo vzeti čas. Gospod, ki ga mnogi poznajo le po videzu, ima ime, za njim pa je zgodba, ki jo je povedal Primožu Sobanu.
V ljubljanski Cukrarni je včeraj potekala predstavitev projekta sežigalnice v Ljubljani za energetsko obdelavo komunalnih odpadkov. Poleg ljubljanskega župana Zorana Jankovića sta se je med drugim udeležila tudi župan in deželni glavar mesta Dunaj Michael Ludwig ter drugi direktor podjetja Wien Energie Karl Gruber. Svoja stališča so pred tem predstavili tudi predstavniki civilne družbe in političnih strank, ki postavitvi sežigalnice nasprotujejo.
Pred nedavnim je Izšel zbornik ob 110-letnici organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji. Gorska reševalna služba namreč letos praznuje 110-letnico in 200. obletnico prvega reševanja s Triglava. Danes gorsko reševalno dejavnost opravlja 17 društev, povezanih v Gorsko reševalno zvezo Slovenije (GRSZ). Vsi reševalci so prostovoljci, ki vsako leto opravijo na tisoče ur prostovoljnega reševalnega dela. O svojem delu so ob letošnji 110. obletnici izdali zbornik z naslovom Privilegij je biti del te družine. V studiu Prvega sta bila sogovornika Helena Škrl, članica uredniškega odbora in gorska reševalka in Vladimir Habjan, gorski reševalec in urednik Planinskega vestnika.
Do zdaj je bilo unovčenih za slabih 8 milijonov evrov bonov, žal pa je šlo pri večini nakupov predvsem za luksuzno opremo, ki jo želijo sedaj mladi prek spletne prodaje pretopiti v denar.
Pogovarjali smo se z vodjo intervencije v Ljubljani, Boštjanom Žagarjem iz Gasilske brigade Ljubljana.
Podnebne spremembe so predvsem politično vprašanje. Njihovo blaženje zahteva spremembo sistema, ki ni enostavna, vendar je možna z večjim političnim angažiranjem okoljskih aktivistov. To med drugim poudarja profesor Erik Swyngedouw z univerze v Manchestru, ki je pred dnevi sodeloval na poletni podnebni šoli na Fakulteti za družbene vede. Z njim se je pogovarjala Špela Novak.
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture je dvotedenska prireditev, ki jo že od leta 1965 organizira Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univ. v Lj. v prvi polovici meseca julija. Namenjena je tujim slovenistom, tudi slavistom – univerzitetnim učiteljem, znanstvenim delavcem, študentom pa tudi prevajalcem ter kulturnim in prosvetnim delavcem iz slovenskega zamejstva. Včeraj so v Ljubljani odprli že 58. seminar, tokratna tema pa je branje.
Kranjska Gora s prenovljenim hotelom Milka ob jezeru Jasna ponuja tudi prenovljeno restavracijo in nov koncept, za katera skrbi mlada ekipa pod vodstvom chefa Davida Žefrana. Restavracija se je odločila za visoko kulinariko, združuje pa alpsko in nordijsko ter klasično in moderno. Kdor bo poskusil tamkajšnje jedi, bo začutil tudi vpliv francoske kuhinje, japonskega minimalizma in pariškega neobistroja. Več pa v pogovoru s Tino Lamovšek, v katerem ji je David Žefran razkril tudi, kako se spreminja kuhinjska kultura in kako bolj kot trajnost poudarjajo odgovornost: do sebe, do gostov in do okolja.
V tem obdobju vsak išče osvežitve v različnih kotičkih Slovenije. Eden takšnih je lahko tudi Kranjska Gora, kamor se odpravimo v senčno zavetje dreves ali osvežitev v jezeru. Prejšnji teden, ko se je izteklo obdobje unovčenja turističnih bonov, so tudi na tej destinaciji začutili pritisk gostov, ki so imeli še neizkoriščene bone. Kot pravi direktor tamkajšnjega turizma Blaž Veber, so hvaležni za bone, vendar niso bili namenjeni reševanju turizma, temveč so bili bolj nujna pomoč. A doda, da je veliko ljudi ravno z boni spoznalo Slovenijo in – kar ga veseli – se jih tudi veliko vrača nazaj. Kako je pa s pogledom naprej? O pričakovanjih se je z njim pogovarjala Tina Lamovšek.
Neveljaven email naslov