Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskovali smo terapevtski vpliv, ki ga imajo živali na človeka in njegovo zdravje. V terapevtske namene se največkrat uporabljajo psi in konji, in to v ustanovah kot so šole, domovi za ostarele, psihiatrične ustanove in celo zapori. Zakaj? Zato, ker že sam stik s terapevtsko živaljo dokazano blagodejno vpliva na počutje človeka ter spodbuja k razmišljanju in igri – torej tako k psihični kot fizični aktivnosti. Irena Koren s svojim terapevtskim psom Sergom obiskuje domove za starejše občane, najpogosteje delata na dementnih oddelkih. Oglasili smo se tudi na Rakitni, v Mladinskem klimatskem zdravilišču, kjer izvajajo terapijo s pomočjo konjev. Govorili smo z Ano Bordjan in Petro Markič, obe sta terapevtki s pomočjo konja, ukvarjata pa se z mladostniki, ki imajo čustvene in vedenjske težave. Zadnja sogovornica je Saro Šinko, dipl. socialna pedagoginja, ki je pri nas raziskovala možnosti uvedbe tovrstnih programov v zapore.
V terapevtske namene ljudje največkrat uporabljamo konje in pse
Pozitivni učinki terapij z živalmi so znani oz. raziskani na več področjih – pri pediatrični negi, pri psihiatriji, v domovih za starejše občane in celo pri rehabilitaciji zapornikov. Terapija z živalmi je primerna predvsem za ljudi, ki imajo težave s komunikacijo in se zato morda lažje in boljše kakor v medčloveških odnosih znajdejo v odnosu z živaljo.
Irena Koren je članica Ambasadorjev nasmeha – slovenskega društva za terapijo s pomočjo živali, inštruktorica za šolanje delovnih parov in vodnica kar dveh terapevtskih psov, s katerima obiskuje Dom starejših občanov Kamnik, Taber (Cerklje), Preddvor in Notranje Gorice.
Ko prideš v neko ustanovo, po navadi že nestrpno čakajo. Dostikrat naju pozdravijo z aplavzom. Jaz se vedno trudim, da pridem s pozitivno energijo in tudi Sergo je znan po tem, da vedno maha z repom.
Domovi za starejše občane se čedalje bolj zanimajo za takšne prakse, pravi naša sogovornica. Kakšen pes pa je značajsko primeren za delo terapevtskega psa s starejšimi? Kakšna sta Iša in Sergo?
Nekako sem čutila, da je Iša pravi pes – ima rada ljudi, družbo, je zelo prijazna, potrpežljiva, nežna. Po drugi strani pa, kar je za terapevtskega psa tudi pomembno, da ima stabilen značaj. Tudi če se na obisku kar koli zgodi, npr. da zapelje nekdo z invalidskim vozičkom čez rep, da se pes ne odzove napadalno.
Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna je edini javni zdravstveni zavod v Sloveniji, ki v okviru terapevtskih programov na področju duševnega zdravja vključuje tudi uporabo konjev. ta hip izvajajo tri programe za otroke in mladostnike, ki doživljajo različne stiske – imajo čustvene in vedenjske težave – in mladostnike, ki so v procesu psihiatričnega zdravljenja ali vračanja v družbo. Z njimi delata biologinja Ana Bordjan in socialna pedagoginja Petra Markič – terapevtki ob pomoči konj in EAGALA članici svetovnega združenja za rast in učenje s konji.
Konji imajo višjo telesno temperaturo in dihajo bolj počasi. Že na tej fiziološki ravni delujejo na ljudi pomirjujoče. Po drugi strani pa nosi konj simbol moči, hitrega gibanja, svobode. Ko smo ob njih, se aktiviramo, smo dejavni.
V vseh treh programih se dejavnosti in terapije ob pomoči konj izvajajo povprečno dvakrat na teden. Kolikšen del terapij na Rakitni pa je dejansko jahanje? Pravzaprav zelo majhen. Otroci morajo namreč konje, preden se povzpnejo na njihove hrbte, dobro poznati.
V Italiji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike so programi, v katerih zaporniki delajo z zavetiškimi živalmi, ustaljena praksa. Po navadi so takšni programi utemeljeni z idejo, da lahko kinologi zapornike poučijo, kako izšolati zavetiške pse, ki svoj dom še iščejo. Tako psom omogočijo nov, boljši začetek, saj imajo šolani psi več možnosti za posvojitev. Sara Šinko, dipl. socialna pedagoginja, inštruktorica jahanja, ki se je ukvarjala s terapijo psov in konjev, zdaj pa se ukvarja z učenjem vedenja živali s pozitivno spodbudo, je imela v okviru študija socialne pedagogike priložnost preveriti položaj na tem področju v Sloveniji.
Ko sem raziskovala to področje, nisem našla nobenih primerov prakse tukaj v Sloveniji, da bi se res zaporniki ukvarjali z zavetiškimi psi in jih resocializirali in pripravljali za oddajo v nov dom ali za kakšne druge zadeve.
Praksa iz ZDA kaže, da je zanimanja za sodelovanje v takšnih programih med zaporniki veliko. V številnih zaporih nastajajo dolgi čakalni seznami, na katere se vpisujejo tisti zaporniki, ki želijo delati s psom.
Izboljšujejo se socialne veščine in samo razpoloženje v zaporih, ker pes je neko prijazno bitje, ki bo raje mahalo z repom kot z usti. Več je interakcije med zaporniki. Ne iščejo toliko konfliktov, kolikor bi jih sicer, ampak se osredotočijo na pse in se pogovarjajo o njih. Zaporniki se iz pasivnega usmerijo v dejavnega človeka – začnejo skrbeti za nekoga in imajo neko odgovornost.
4429 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Raziskovali smo terapevtski vpliv, ki ga imajo živali na človeka in njegovo zdravje. V terapevtske namene se največkrat uporabljajo psi in konji, in to v ustanovah kot so šole, domovi za ostarele, psihiatrične ustanove in celo zapori. Zakaj? Zato, ker že sam stik s terapevtsko živaljo dokazano blagodejno vpliva na počutje človeka ter spodbuja k razmišljanju in igri – torej tako k psihični kot fizični aktivnosti. Irena Koren s svojim terapevtskim psom Sergom obiskuje domove za starejše občane, najpogosteje delata na dementnih oddelkih. Oglasili smo se tudi na Rakitni, v Mladinskem klimatskem zdravilišču, kjer izvajajo terapijo s pomočjo konjev. Govorili smo z Ano Bordjan in Petro Markič, obe sta terapevtki s pomočjo konja, ukvarjata pa se z mladostniki, ki imajo čustvene in vedenjske težave. Zadnja sogovornica je Saro Šinko, dipl. socialna pedagoginja, ki je pri nas raziskovala možnosti uvedbe tovrstnih programov v zapore.
V terapevtske namene ljudje največkrat uporabljamo konje in pse
Pozitivni učinki terapij z živalmi so znani oz. raziskani na več področjih – pri pediatrični negi, pri psihiatriji, v domovih za starejše občane in celo pri rehabilitaciji zapornikov. Terapija z živalmi je primerna predvsem za ljudi, ki imajo težave s komunikacijo in se zato morda lažje in boljše kakor v medčloveških odnosih znajdejo v odnosu z živaljo.
Irena Koren je članica Ambasadorjev nasmeha – slovenskega društva za terapijo s pomočjo živali, inštruktorica za šolanje delovnih parov in vodnica kar dveh terapevtskih psov, s katerima obiskuje Dom starejših občanov Kamnik, Taber (Cerklje), Preddvor in Notranje Gorice.
Ko prideš v neko ustanovo, po navadi že nestrpno čakajo. Dostikrat naju pozdravijo z aplavzom. Jaz se vedno trudim, da pridem s pozitivno energijo in tudi Sergo je znan po tem, da vedno maha z repom.
Domovi za starejše občane se čedalje bolj zanimajo za takšne prakse, pravi naša sogovornica. Kakšen pes pa je značajsko primeren za delo terapevtskega psa s starejšimi? Kakšna sta Iša in Sergo?
Nekako sem čutila, da je Iša pravi pes – ima rada ljudi, družbo, je zelo prijazna, potrpežljiva, nežna. Po drugi strani pa, kar je za terapevtskega psa tudi pomembno, da ima stabilen značaj. Tudi če se na obisku kar koli zgodi, npr. da zapelje nekdo z invalidskim vozičkom čez rep, da se pes ne odzove napadalno.
Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna je edini javni zdravstveni zavod v Sloveniji, ki v okviru terapevtskih programov na področju duševnega zdravja vključuje tudi uporabo konjev. ta hip izvajajo tri programe za otroke in mladostnike, ki doživljajo različne stiske – imajo čustvene in vedenjske težave – in mladostnike, ki so v procesu psihiatričnega zdravljenja ali vračanja v družbo. Z njimi delata biologinja Ana Bordjan in socialna pedagoginja Petra Markič – terapevtki ob pomoči konj in EAGALA članici svetovnega združenja za rast in učenje s konji.
Konji imajo višjo telesno temperaturo in dihajo bolj počasi. Že na tej fiziološki ravni delujejo na ljudi pomirjujoče. Po drugi strani pa nosi konj simbol moči, hitrega gibanja, svobode. Ko smo ob njih, se aktiviramo, smo dejavni.
V vseh treh programih se dejavnosti in terapije ob pomoči konj izvajajo povprečno dvakrat na teden. Kolikšen del terapij na Rakitni pa je dejansko jahanje? Pravzaprav zelo majhen. Otroci morajo namreč konje, preden se povzpnejo na njihove hrbte, dobro poznati.
V Italiji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike so programi, v katerih zaporniki delajo z zavetiškimi živalmi, ustaljena praksa. Po navadi so takšni programi utemeljeni z idejo, da lahko kinologi zapornike poučijo, kako izšolati zavetiške pse, ki svoj dom še iščejo. Tako psom omogočijo nov, boljši začetek, saj imajo šolani psi več možnosti za posvojitev. Sara Šinko, dipl. socialna pedagoginja, inštruktorica jahanja, ki se je ukvarjala s terapijo psov in konjev, zdaj pa se ukvarja z učenjem vedenja živali s pozitivno spodbudo, je imela v okviru študija socialne pedagogike priložnost preveriti položaj na tem področju v Sloveniji.
Ko sem raziskovala to področje, nisem našla nobenih primerov prakse tukaj v Sloveniji, da bi se res zaporniki ukvarjali z zavetiškimi psi in jih resocializirali in pripravljali za oddajo v nov dom ali za kakšne druge zadeve.
Praksa iz ZDA kaže, da je zanimanja za sodelovanje v takšnih programih med zaporniki veliko. V številnih zaporih nastajajo dolgi čakalni seznami, na katere se vpisujejo tisti zaporniki, ki želijo delati s psom.
Izboljšujejo se socialne veščine in samo razpoloženje v zaporih, ker pes je neko prijazno bitje, ki bo raje mahalo z repom kot z usti. Več je interakcije med zaporniki. Ne iščejo toliko konfliktov, kolikor bi jih sicer, ampak se osredotočijo na pse in se pogovarjajo o njih. Zaporniki se iz pasivnega usmerijo v dejavnega človeka – začnejo skrbeti za nekoga in imajo neko odgovornost.
Družbena pričakovanja, predsodki in spolni stereotipi so glavni razlogi za neenake možnosti žensk v znanosti, ki so jih izpostavile udeleženke okrogle mize. Ta je potekala včeraj v ljubljanski mestni hiši, in sicer v okviru cikla WISE 2024, katerega namen je reševanje spolne neenakosti v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, in o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, v tokratni Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Slovenijo je pred tremi tedni pretresla vest o nenadni smrti novorojenčka z Goričkega. Med drugim je bilo ugotovljeno, da patronažna služba zdravstvenega doma Murska Sobota o rojstvu otroka ni bila obveščena in ni spremljala njegovega razvoja. Praksa slovenskih porodnišnic glede obveščanja patronažnih služb so različne, ugotavlja tudi Varuh človekovih pravic, ki se je s to tematiko začel ukvarjati že lani. Nekatere porodnišnice obveščajo samo zdravstvene domove na svojem področju, nekatere vse, ponekod morajo porodnice patronažno službo obvestiti same. Tak sistem očitno ni optimalen. Kaj ugotavlja varuh človekovih pravic, je Peter Svetina pojasnil v pogovoru s Katjo Arhar.
Pet let je minilo od požara, ki je poškodoval znamenito pariško katedralo Notre-Dame. V francoski prestolnici obljubljajo, da bo do poletnega odprtja olimpijskih iger v Parizu obnovljena. Kako spremljajo obnovo Francozi, Parižani, in kdaj naj bi bila obnova končana, bomo izvedeli neposredno od njih. Kulturnica, prevajalka in kulturna mediatorka na veleposlaništvu Republike Slovenije v Parizu, Liza Japelj Carone, poudarja, da vsi že težko pričakujejo odprtje ene najpomembnejših zgradb v državi.
Danes obeležujemo mednarodni dan mladih prostovoljcev. V Sloveniji je delež mladih prostovoljcev v starostni skupini do 18 let še vedno najmanjši. V starostni skupini od 18 do 30 let je sicer nekoliko višji, v zadnjem času se giblje pri približno dvajsetih odstotkih. V Večgeneracijskem centru Skupna točka, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, večino prostovoljcev predstavljajo mladi. Ti nudijo učno pomoč otrokom in mladostnikom iz družin, ki si inštrukcij ne morejo privoščiti, pa tudi tistim z učnimi težavami ali primanjkljaji. Večgeneracijski center je obiskala Lucija Vidergar. Bere Cirila Štuber.
Boris Čok iz Lokve je nosilec dediščine suhozidne gradnje in tudi njemu gre pripisati ogromno zaslug za vpis te veščine na seznam UNESCOve nesnovne dediščine. Čok pa je tudi čuvaj izročila in avtor dveh knjig, ki ohranjata spomin na obredja slovenske rodne vere in naravoverstva. Pred leti je izdal svojo prvo knjigo na to temo - V siju mesečine, prav v teh dneh pa je izšla še druga - V temi (ni) senc, ki odstira marsikatero skrivnost staroverstva – edine slovenske oziroma slovanske avtohtone vere. Z Borisom Čokom se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Usoda prvih 20 najbolj ogroženih hiš ob Savinji je zapečatena. Državna tehnična pisarna je odgovorila na pripombe ljudi na prvi sveženj mnenj o odstranitvi najbolj kritičnih domov, prizadetih v avgustovski ujmi. Ključnih odločitev ni spreminjala, dokončno in zavezujočo odločitev vlade se pričakuje še ta mesec. Kdaj bodo odločili še o preostalih 330 objektih s seznama potencialnih kandidatov za odstranitev in kako bodo pomagali pri obnovi drugih domov, nam je pojasnil vodja Državne tehnične pisarne Blaž Dolinšek.
Svetovna zdravstvena organizacija vidi prihodnost zdravja in zdravstva v digitalni tehnologiji. Področje zdravja nudi neizmerne možnosti za uporabo umetne inteligence, tako v pomoč zdravnikom, ki so povsod po svetu preobremenjeni kot tudi pacientom, ki že danes pogosto iščejo zdravstvene informacije na spletu, ki pa niso vedno zanesljive. Zato svetovna zdravstvena organizacija priporoča državam, da z umetno inteligenco na interaktiven način pomaga ljudem do zdravstvenih tem. Pri nas se s tem ukvarjajo že leta na Inštitutu Jožef Štefan. Z vodjo projekta, Matjažem Gamsem se je pogovarjala Helena Lovinčič.
Toliko smo govorili o omejevanju sladkorja v sladkih pijačah in drugi industrijski hrani, še zlasti tisti, ki je namenjena predvsem otrokom, da se zdi, kot da je to že zdavnaj urejeno. Pa ni, čeprav smo že leta 2007 mislili, da smo tik pred uvedbo davka. O pomenu trditev na embalaži sladkih pijač, ki kupce pritegnejo z videzom nizkega sladkornega profila in o ureditvi obdavčitve v nekaterih drugih državah se je Cirila Štuber pogovarjala z Uršo Menard, strokovno sodelavko za področje prehrane pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Dva največja zdravstvena domova pri nas, Maribor in Ljubljana, sta vključena v evropski projekt preventivnega presejalnega testiranja na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori, ki je povezana z nastankom raka na želodcu. V Mariboru vabijo 4000 in v Ljubljani 6200 oseb starih od 30 do 34 let. V Ljubljani so minuli teden predstavili rezultate prvih testiranj, izkazalo se je, da je med odzivniki 12% pozitivnih. Rak želodca je velik javno zdravstveni problem, incidenca v Sloveniji je osma najvišja v Evropi.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo letos za subvencioniranje električnih koles namenilo 4 milijone evrov. Subvencije naj bi bile na voljo že junija, pri čemer bo država prispevala 30 odstotkov prodajne cene kolesa. Številni projekt ministrstva pozdravljajo, se pa ob njem pojavljajo tudi vprašanja. Na nekatera je skušal odgovoriti Andrej Klemenc, ustanovni član ljubljanske in slovenske kolesarske mreže ter Društva električnih kolesarjev Slovenije. Povabilo za sodelovanje v oddaji smo najprej posredovali pristojnemu ministrstvu, ki pa je sporočilo, da za pripravo na pogovor o tej temi potrebuje mesec dni. FOTO: Pixabay
Slovenija se letos z logotipom Polonce Strman na Bolonjskem sejmu knjig za otroke in mladino predstavlja v močnejši luči kot prejšnja leta, saj je tam častna gostja. Tako so že dopoldne potekali različni dogodki, med drugim si mednarodna strokovna javnost po predstavitvi dvanajsterice naših najboljših ilustratorjev, lahko ogleda dvodelno razstavo z naslovom In kaj se je zgodilo potem, ki simbolizira otroško bralno radovednost. Na tej razstavi sta s knjižnimi ilustracijami prisotna tako Ana Maraž, ki je kot edina naša predstavnica uvrščena tudi na posebno mednarodno sejemsko razstavo, in zelo uveljavljen ilustrator Damijan Stepančič, ki ga zvečer čaka tudi odprtje samostojne razstave, s poudarkom na ilustracijah iz romančka Petra Svetine Modri Portugalec, prevedenega v italijanščino. Z njima se je pogovarjala Magda Tušar.
8. aprila se vsako leto spominjamo prvega svetovnega romskega kongresa v Londonu, ko so se med 4. in 8. aprilom 1971 predstavniki Romov iz štirinajstih držav dogovorili, da postane 8. april nacionalni praznik vseh Romov. Juan de Dios Ramirez Heredia je ena največjih svetovnih romskih avtoritet. Med drugim je bil 13 let član evropskega parlamenta, je pa tudi eden od zgolj dveh še živečih delegatov z zgodovinskega kongresa, kjer je zastopal Španijo. Ekskluzivni pogovor z njim je ekipa televizijske oddaje Kaj govoriš, tudi za Naše poti, posnela v Barceloni. Sandi Horvat.
V slovenskih medijih v več kot 70 odstotkih kot viri informacij nastopajo moški; slednji so v veliki večini tudi gostje različnih oddaj in komentatorji politično družbenega dogajanja pri nas in v svetu. Ker je enakost spolov temeljna vrednota in temeljno načelo Evropske unije, zapisano pa je tudi v slovenski ustavi sta danes predsednica Združenja Ona Ve Marta Kos in predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič podpisala Zavezo 50 – 50 za aktivno delovanje na področju enakosti spolov v slovenskem medijskem prostoru. O namenu zaveze in o tem kakšne spremembe prinaša v Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Svetovni popotnik in pohodnik Oliver Tič iz Slovenskih Konjic, znan pod imenom Oli Walker, se je danes lotil novega podviga. Iz domačega kraja, kjer so mu dopoldne ob slovesu pripravili kratko prireditev, se je peš odpravil na Pot prijateljstva okoli sveta. Predvidoma v treh do štirih letih bo moral premagati več kot 30.000 kilometrov dolgo pot. Tik pred startom se je z njim pogovarjal naš celjski dopisnik Matija Mastnak.
Čeprav je nov Zakon o gostinstvu, ki naj bi prinesel vrsto novosti tudi na področju sobodajalstva, še vedno v fazi usklajevanja, pa v javnosti še pred javno obravnavo povzroča veliko odzivov. Pozitivnih pa tudi negativnih, saj predvideva poleg večjih pristojnosti za občine, ki so jih veseli župani, tudi časovne omejitve za kratkotrajne turistične namene preko spletnih platform kot sta Booking in Airbnb. Slednje pa zna biti, opozarjajo predvsem turistični delavci, dvorezen meč, sploh na območjih, kjer se zaradi prenasičenosti v poletnih mesecih že leta trudijo podaljševati glavno sezono in kjer nastanitvena infrastruktura pretežno sloni prav na zasebnih namestitvah. To velja tudi za območje Julijskih Alp, zato tamkajšnji turistični delavci opozarjajo, da je na problematiko turizma treba gledati širše. Gre za občutljivo dejavnost, podvrženo različnim zunanjim vplivom, kar sta nenazadnje pokazali tudi pandemija in lanske vremenske ujme.
Prvo pleskavico za burger iz izvornih celic, ki je zrasla v evropskih laboratorijih, smo spoznali že pred enajstimi leti. Raziskave na tem področju potekajo, ponekod so izdelki iz laboratorijskega mesa tudi dovoljeni in dostopni, evropska zakonodaja pa jih za zdaj opredeljuje kot tako imenovano nedovoljeno novo živilo; nima še namreč zgodovine varne uporabe in tudi še ni odobreno, zato se ga ne sme dati na trg. Evropska agencija za varnost hrane je na zahtevo Evropske Komisije v postopku revidiranja smernic o novih živilih - da bi uvedla najsodobnejše zahteve za oceno varnosti in hranilne vrednosti živil, pridelanih v laboratoriju, medtem pa je v Ajdovščini v začetku leta začelo delovati podjetje Tech4Meat, ki bo razvijalo in proizvajalo meso iz izvornih celic. FOTO: Pixabay
V jedrski elektrarni Krško pravkar poteka prvi redni remont v podaljšani obratovalni dobi nuklearke. Prav zato bodo poleg same menjave goriva ter vzdrževanja in posodabljanja opreme preverjali tudi vpliv staranja na komponente in sisteme.
Na mednarodni dan knjig za otroke in mlade, ki ga praznujemo danes, tako kot vsak dan po svetu potujejo zgodbe. Dobre in slabe, vesele in tragične, resnične in izmišljene, pripovedovane ter napisane in narisane v knjigah. FOTO: Pixabay
Na sedanjo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki se bo potegovala za naslednji mandat na tem položaju, letijo obtožbe. Evropsko javno tožilstvo preiskuje sume kaznivega dejanja v zvezi s pogajanji o cepivu za covid. Bruseljska dopisnica Mojca Širok nam je pojasnila, kako bo to vplivalo na kariero ene najvplivnejših žensk in na bližajoče se evropske volitve.
Dnevnemu centru za brezdomce in zavetišču za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, ki se nahaja v centru Ljubljane, od leta 2022 grozi prekinitev financiranja s strani redovnic, sester uršulink. Tako zaposleni kot prostovoljci se še vedno trudijo iskati rešitve za ohranitev prostora, vendar jih do zdaj niso našli. Dnevni center in zavetišče za brezdomce je letos februarja obiskala tudi predsednica države, Nataša Pirc Musar, vendar je kljub njeni podpori situacija ostala nerešena. Kakšno je stanje v dnevnem centru in zavetišču za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, je preverila Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.
Neveljaven email naslov