Švedska akademija je s sporočilom, da letos ne bodo podelili Nobelove nagrade za književnost, razburila literarno srenjo. O vzrokih za to odločitev in posledicah v pogovoru z Goranom Deklevo.

Akademija bo eno leto gradila ugled in spreminjala statut

Odločitev je sad četrtkovega zasedanja preostalih desetih še delujočih članov ugledne ustanove. V zadnjih tednih je iz Akademije izstopilo šest članov – nekateri iz protesta, ker se je Akademija tako slabo odzivala na krizni položaj. Zmeda s krčenjem članstva je globoko posegla v 230 let staro ustanovo – njene člane izbirajo s tajnim glasovanjem, članstvo, ki načeloma traja do smrti, pa dokončno potrdi šele kralj. Tehnično člani torej sploh ne morejo odstopiti, lahko samo prenehajo sodelovati v dejavnostih akademije. Če se kdo umakne, mora njegovo mesto ostati nezasedeno, dokler ne umre. Švedski kralj Karl XVI. Gustaf je zato že napovedal, da razmišlja o spremembi pravilnika, ki bi omogočala dokončni odstop. Doslej je veljalo, da je za kvorum potrebno soglasno mnenje vsaj dvanajstih članov komisije. Goran Dekleva pravi:

Vse je odvisno od članov parlamenta ali kralja ali kogar koli, ki ima avtoriteto in bo najverjetneje moral imenovati vseh 18 članov na novo.

Nobelovo nagrado za književnost za leto 2018 bodo sicer podelili prihodnje leto, sočasno z nagrado za leto 2019. Škoda je precejšnja:

Založniki, mediji in bralci bodo svojo pozornost morali razpršiti med opusa dveh nagrajencev. V današnjem hitrem času, ko že tako ali tako primanjkuje resne, skoncentrirane pozornosti, namenjene visoki literaturi, mislim, da je to udarec za svet literature.