Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
7. julija poteče 60-dnevni rok za zbiranje podpisov podpore za predlog zakona prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam. Pobudo je vložila stranka ReSET – rešimo Slovenijo elito in tajkunov, saj da te raziskave vplivajo na odločitev volivcev na volitvah. V kolikšni meri sploh? Natančnih empiričnih raziskav ni, a vpliv do določene mere je. Analitik iz podjeta Valicon Andraž Zorko razume to tako: vsaka informacija, ki jo ljudje uporabimo pri razmišljanju in odločanju, vpliva na naše vedenje. Tovrstne ankete tako predstavljajo le enega od več možnih virov informacij, ki ga na takšen in drugačen način (lahko) upoštevamo.
Do kam seže njihov vpliv?
7. julija poteče 60-dnevni rok za zbiranje podpisov podpore za predlog zakona prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam. Pobudo je vložila stranka ReSET – rešimo Slovenijo elito in tajkunov, saj da te raziskave vplivajo na odločitev volivcev na volitvah. V kolikšni meri sploh?
Natančnih empiričnih raziskav ni, a vpliv do določene mere je. Analitik iz podjeta Valicon Andraž Zorko razume to tako: vsaka informacija, ki jo ljudje uporabimo pri razmišljanju in odločanju, vpliva na naše vedenje. Tovrstne ankete tako predstavljajo le enega od več možnih virov informacij, ki ga na takšen in drugačen način (lahko) upoštevamo.
»Objavljanje javnomnenjskih raziskav v predvolilnem času je problematično zgolj takrat, ko/če se z njimi načrtno manipulira; da se jih interpretira na način, ki je všečen občinstvu ali z namenom pritegnitve pozornosti.«
Določeni volivci se racionalno odločijo, da bodo podprli stranko, da druga ne zmaga, kar imenujemo taktično glasovanje, kar je povsem legitimno. Pri nas smo ta pojav lahko opazili na volitvah 2008 in 2011, ko je prišlo do prilivanja glasov s strank, ki niso imele možnosti za uspeh, na tisto, ki je potem zmagala.
»Raziskave imajo posreden in neposreden vpliv. Je pa odgovornost tako na strani izvajalcev, kot tudi tistih, ki diseminirajo informacijo, kar so največkrat mediji.«
V podjetju Valicon so lani opravili anketo, v kolikšni meri javnomnenjske raziskave vplivajo na odločitev volivcev in volivk. Rezultat? 1 od 10 anketirancev je temu pritrdil. Ljudje sicer pogosto upoštevajo mnenje tistih, ki jim zaupajo. Andraž Zorko meni, da imajo strah pred raziskavami tisti, ki jih ne razumejo. Razumeti pa pomeni, da poznamo, kaj pomeni velikost vzorca, kakšno so splošne omejitve raziskav, da gre tu za ocene dejanskega stanja in ne dejansko stanje, upoštevati moramo intervale zaupanja…
Na tem mestu spomnimo, da je ustavno sodišče leta 2001 odločilo, da je prepoved objave javnomnenjskih raziskav teden pred glasovanjem neustavna, saj to pomeni poseg v samo bistvo vloge in pomena medijev v demokratični družbi.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
7. julija poteče 60-dnevni rok za zbiranje podpisov podpore za predlog zakona prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam. Pobudo je vložila stranka ReSET – rešimo Slovenijo elito in tajkunov, saj da te raziskave vplivajo na odločitev volivcev na volitvah. V kolikšni meri sploh? Natančnih empiričnih raziskav ni, a vpliv do določene mere je. Analitik iz podjeta Valicon Andraž Zorko razume to tako: vsaka informacija, ki jo ljudje uporabimo pri razmišljanju in odločanju, vpliva na naše vedenje. Tovrstne ankete tako predstavljajo le enega od več možnih virov informacij, ki ga na takšen in drugačen način (lahko) upoštevamo.
Do kam seže njihov vpliv?
7. julija poteče 60-dnevni rok za zbiranje podpisov podpore za predlog zakona prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam. Pobudo je vložila stranka ReSET – rešimo Slovenijo elito in tajkunov, saj da te raziskave vplivajo na odločitev volivcev na volitvah. V kolikšni meri sploh?
Natančnih empiričnih raziskav ni, a vpliv do določene mere je. Analitik iz podjeta Valicon Andraž Zorko razume to tako: vsaka informacija, ki jo ljudje uporabimo pri razmišljanju in odločanju, vpliva na naše vedenje. Tovrstne ankete tako predstavljajo le enega od več možnih virov informacij, ki ga na takšen in drugačen način (lahko) upoštevamo.
»Objavljanje javnomnenjskih raziskav v predvolilnem času je problematično zgolj takrat, ko/če se z njimi načrtno manipulira; da se jih interpretira na način, ki je všečen občinstvu ali z namenom pritegnitve pozornosti.«
Določeni volivci se racionalno odločijo, da bodo podprli stranko, da druga ne zmaga, kar imenujemo taktično glasovanje, kar je povsem legitimno. Pri nas smo ta pojav lahko opazili na volitvah 2008 in 2011, ko je prišlo do prilivanja glasov s strank, ki niso imele možnosti za uspeh, na tisto, ki je potem zmagala.
»Raziskave imajo posreden in neposreden vpliv. Je pa odgovornost tako na strani izvajalcev, kot tudi tistih, ki diseminirajo informacijo, kar so največkrat mediji.«
V podjetju Valicon so lani opravili anketo, v kolikšni meri javnomnenjske raziskave vplivajo na odločitev volivcev in volivk. Rezultat? 1 od 10 anketirancev je temu pritrdil. Ljudje sicer pogosto upoštevajo mnenje tistih, ki jim zaupajo. Andraž Zorko meni, da imajo strah pred raziskavami tisti, ki jih ne razumejo. Razumeti pa pomeni, da poznamo, kaj pomeni velikost vzorca, kakšno so splošne omejitve raziskav, da gre tu za ocene dejanskega stanja in ne dejansko stanje, upoštevati moramo intervale zaupanja…
Na tem mestu spomnimo, da je ustavno sodišče leta 2001 odločilo, da je prepoved objave javnomnenjskih raziskav teden pred glasovanjem neustavna, saj to pomeni poseg v samo bistvo vloge in pomena medijev v demokratični družbi.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov