Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nedeljsko jutro - Kače

13.05.2018


Strah pred evropskimi kačami je popolnoma neupravičen

“Kač se bojimo, ker jih ne poznamo”, je glavno sporočilo nedeljskega jutra na Prvem, v katerem smo razmišljali o teh čudovitih plazilcih, do katerih še vedno gojimo pretiran strah. Mnenje, da je dobra kača le mrtva kača, že zdavnaj sodi na smetišče zgodovine in je nič drugega kot le refleksija strahu, ignorance in odsotnosti razuma. Kače, če nič drugega, so del naravne verige, ki med drugim pripomore tudi k uravnavanju števila žuželk ter miši in podgan v naravi in so na drugi hrana pticam, ježem in lisicam. K pogovoru smo povabili biologa in preučevalca plazilcev Tomaža Jagra, ki  ima v svojem kačjem arsenalu nekaj več kot 50 kačjih duš z vseh vetrov – približno polovica je naših avtohtonih in evropskih vrst, te mu služijo tudi za izobraževalne delavnice, medtem ko je druga polovica bolj ali manj eksotičnih vrst. Nekaj misli in zgodb o kačah nam je namenila tudi plezalka in alpinistična inštruktorica Marta Krejan. Plezalci in alpinisti se s kačami namreč ne srečujejo trako redko.

Ste kdaj razmišljali, kako kače slišijo, če vendar nimajo ušes, in kako zaznavajo okolje? Tomaž Jagar pojasnjuje:

“Okolje zaznavajo zelo podobno kot mi, le da ne slišijo. Zelo pomemben je vid. Nekatere vrste imajo izredno dobro razvit globinski, stereoskopski vid, saj dosti vrst lovi predvsem s pomočjo vida. Izredno pomemben je voh. Kače vohajo in okušajo zrak z jezikom in tako določajo smer, od koder vonjava prihaja. Zaznavajo pa tudi tresljaje. Nekatere vrste pa, te v Evropi niso prisotne, zaznavajo tudi infrardečo svetlobo, zaznavajo toploto.”

Pri nas strupene kače od nestrupenih lahko ločimo po tem, da imajo strupene kratko in čokato telo ter kratek rep. Takšne pustimo pri miru. “A čim gremo izven Evrope, to pravilo ne velja več”, pojasnjuje Tomaž Jagar, ki poudarja, da je pri nas ugrizov zelo malo:

“Največkrat do ugriza pride zaradi nesreče in zaradi nepotrebnega vznemirjanja kač. Najbolje je žival pustiti pri miru, sploh če nismo prepričani, za katero vrsto kače gre.”

V njhovem naravnem okolju se s kačami pogosto srečujejo planinci, gorniki in plezalci. Alpinistična inštruktorica Marta Krejan se je s kačami med svojimi plezalnimi turami in podvigi s kačami srečala že kar nekajkrat:

“Enkrat smo plezali eno precej zahtevno smer. Šla sem kot prva. In ko že zagledam tam en svedrovec – seveda se ga strašno razveselim, zraven je bil pa zabit star klin. In v ušesu klina je bil modras. Nikoli v življenju še nisem splezala tako hitro, in to navzdol, nazaj do zadnjega svedrovca. Za tisti dan je bilo konec plezanja. Verjamem pa, da se je ravno tako ustrašila tistla kača, ko je zagledala mene, ko sem priplezala do nje. Še bolj smešna je pa dogodivščina moje prijateljice, ki je pač morala opravit potrebo. In to pod steno. Se pač zgodi. In kar naenkrat pridirka nazaj s spuščenimi hlačami in kriči. Je pač naletela na domovanje enega črnega gada. Sva ga potem celo fotografirali. Ga pa razumem. Kdo se pa ne bi uprl, če bi prišel nekdo tam in slekel hlače pred tvojo dnevno sobo.”

“V Evropi je strah pred kačami popolnoma neupravičen”, poudarja Tomaž Jagar in dodaja, da je eden najpomebnejših elementov našega odnosa do kač tudi vzgoja otrok.

“Če nas kača piči, predvsem brez panike. Rane se ne povija, ne reže, ne sesa. Bolj ali manj nič, kar priporočajo stare ljudske modrosti. Čim prej je treba poiskati ustrezno zdravniško pomoč.”

 

Se je v vaš dom oziroma okolico zatekla kača, pa ne veste kaj storiti? Ste srečali v naravi kačo, pa vas zanima, katero vrsto ste videli in kakšne so njene življenjske navade? Želite posredovati podatek o najdbi kače? Potrebujete nasvete za ureditev okolice hiše, da bi zmanjšali oz. povečali verjetnost pojavljanja kač?

Pokličite KAČOFON na 040/322-449, kjer vam bodo prostovoljci iz Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica poskušali odgovoriti na vaša vprašanja in vam svetovali. V nujnih primerih vas bodo obiskali na domu.


Aktualna tema

4383 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Nedeljsko jutro - Kače

13.05.2018


Strah pred evropskimi kačami je popolnoma neupravičen

“Kač se bojimo, ker jih ne poznamo”, je glavno sporočilo nedeljskega jutra na Prvem, v katerem smo razmišljali o teh čudovitih plazilcih, do katerih še vedno gojimo pretiran strah. Mnenje, da je dobra kača le mrtva kača, že zdavnaj sodi na smetišče zgodovine in je nič drugega kot le refleksija strahu, ignorance in odsotnosti razuma. Kače, če nič drugega, so del naravne verige, ki med drugim pripomore tudi k uravnavanju števila žuželk ter miši in podgan v naravi in so na drugi hrana pticam, ježem in lisicam. K pogovoru smo povabili biologa in preučevalca plazilcev Tomaža Jagra, ki  ima v svojem kačjem arsenalu nekaj več kot 50 kačjih duš z vseh vetrov – približno polovica je naših avtohtonih in evropskih vrst, te mu služijo tudi za izobraževalne delavnice, medtem ko je druga polovica bolj ali manj eksotičnih vrst. Nekaj misli in zgodb o kačah nam je namenila tudi plezalka in alpinistična inštruktorica Marta Krejan. Plezalci in alpinisti se s kačami namreč ne srečujejo trako redko.

Ste kdaj razmišljali, kako kače slišijo, če vendar nimajo ušes, in kako zaznavajo okolje? Tomaž Jagar pojasnjuje:

“Okolje zaznavajo zelo podobno kot mi, le da ne slišijo. Zelo pomemben je vid. Nekatere vrste imajo izredno dobro razvit globinski, stereoskopski vid, saj dosti vrst lovi predvsem s pomočjo vida. Izredno pomemben je voh. Kače vohajo in okušajo zrak z jezikom in tako določajo smer, od koder vonjava prihaja. Zaznavajo pa tudi tresljaje. Nekatere vrste pa, te v Evropi niso prisotne, zaznavajo tudi infrardečo svetlobo, zaznavajo toploto.”

Pri nas strupene kače od nestrupenih lahko ločimo po tem, da imajo strupene kratko in čokato telo ter kratek rep. Takšne pustimo pri miru. “A čim gremo izven Evrope, to pravilo ne velja več”, pojasnjuje Tomaž Jagar, ki poudarja, da je pri nas ugrizov zelo malo:

“Največkrat do ugriza pride zaradi nesreče in zaradi nepotrebnega vznemirjanja kač. Najbolje je žival pustiti pri miru, sploh če nismo prepričani, za katero vrsto kače gre.”

V njhovem naravnem okolju se s kačami pogosto srečujejo planinci, gorniki in plezalci. Alpinistična inštruktorica Marta Krejan se je s kačami med svojimi plezalnimi turami in podvigi s kačami srečala že kar nekajkrat:

“Enkrat smo plezali eno precej zahtevno smer. Šla sem kot prva. In ko že zagledam tam en svedrovec – seveda se ga strašno razveselim, zraven je bil pa zabit star klin. In v ušesu klina je bil modras. Nikoli v življenju še nisem splezala tako hitro, in to navzdol, nazaj do zadnjega svedrovca. Za tisti dan je bilo konec plezanja. Verjamem pa, da se je ravno tako ustrašila tistla kača, ko je zagledala mene, ko sem priplezala do nje. Še bolj smešna je pa dogodivščina moje prijateljice, ki je pač morala opravit potrebo. In to pod steno. Se pač zgodi. In kar naenkrat pridirka nazaj s spuščenimi hlačami in kriči. Je pač naletela na domovanje enega črnega gada. Sva ga potem celo fotografirali. Ga pa razumem. Kdo se pa ne bi uprl, če bi prišel nekdo tam in slekel hlače pred tvojo dnevno sobo.”

“V Evropi je strah pred kačami popolnoma neupravičen”, poudarja Tomaž Jagar in dodaja, da je eden najpomebnejših elementov našega odnosa do kač tudi vzgoja otrok.

“Če nas kača piči, predvsem brez panike. Rane se ne povija, ne reže, ne sesa. Bolj ali manj nič, kar priporočajo stare ljudske modrosti. Čim prej je treba poiskati ustrezno zdravniško pomoč.”

 

Se je v vaš dom oziroma okolico zatekla kača, pa ne veste kaj storiti? Ste srečali v naravi kačo, pa vas zanima, katero vrsto ste videli in kakšne so njene življenjske navade? Želite posredovati podatek o najdbi kače? Potrebujete nasvete za ureditev okolice hiše, da bi zmanjšali oz. povečali verjetnost pojavljanja kač?

Pokličite KAČOFON na 040/322-449, kjer vam bodo prostovoljci iz Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica poskušali odgovoriti na vaša vprašanja in vam svetovali. V nujnih primerih vas bodo obiskali na domu.


12.03.2019

Azijske države prizemljile letala Boeing 737 max 8

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.03.2019

Pred glasovanjem o dopolnjenem izstopnem sporazumu z Evropsko unijo

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.03.2019

Gregorjevo

Na Gregorjevo so na Koroškem, natančneje v Slovenj Gradcu, po reki Suhodolnici, osvetljene ročno izdelane ladjice spustili šele drugič zapovrstjo, kar pa ne pomeni, da so se tega kaj manj veselili kot na Gorenjskem, kjer je navada že stara. Ob strugo Suhodolnice se je nagnetla tudi Karin Potočnik.


12.03.2019

Kviz - spanje

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


11.03.2019

Teden Možganov 2019

Vsako leto tretji teden v marcu prinese teden možganov. Gre za mednarodno akcijo, katere namen je ozaveščanje in izobraževanje laične in strokovne javnosti o delovanju in pomenu tega našega čudovitega organa. Sinapsa, slovensko društvo za nevroznanost, teden možganov organizira od leta 2004, že zadnjih deset let pa so bili dogodki tematsko obarvani. Tudi letos ni nič drugače. Tema je sicer na prvi pogled morda boleča, a zato nič manj vabljiva, zanimiva in velikokrat tudi osupljiva. Pred otvoritvijo tedna možganov, ki bo danes ob 16h, je Mojca Delač na pogovor povabila vodji organizacijske ekipe.


10.03.2019

Naravna čistila

S čim se boste lotili spomladanskega čiščenja?


11.03.2019

Nenavadno sodba italijanskega sodišča

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


08.03.2019

Akviziterstvo - med pogostejšimi kupci so bolni starejši

Akviziter od vrat do vrat prodaja različno blago, tudi za področje zdravja, kar pomeni, da lahko od njega kupite tudi prehranska dopolnila ali medicinski pripomoček. Čeprav je taka neposredna oblika trženja nepriljubljena, pa ravno osebni stik prodajalca prepriča, včasih malodane prisili nekoga, da kupi izdelek, ki pa ga lahko preplača oziroma ne izpolnjuje lastnosti, ki so bile obljubljene na ustni predstavitvi. Lahke žrtve takšnega hitrega zaslužka so pogosto bolni starejši.


07.03.2019

V vesolju kulture, gospodarstva in tehnologije

Vitanje. Naselje na na obronkih JZ Pohorja je svoje mesto na slovenskem in tudi svetovnem vesoljskem in kulturnem zemljevidu dobilo leta 2012, ko je svoja vrata odprl KSEVT, danes Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Da leži prav tu, ni naključje. Iz Vitanja namreč zvira družina pionirja vesoljskih tehnologij. Glavni namen njihove dejavnosti je razvoj kulturnih aplikacij za obstoječe vesoljske programe. Izvajajo tudi muzejske, založniške in izobraževalne dejavnosti ter vodijo produkcijo razstav in dogodkov. Prvi bo obiskal Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, s pred kratkim posodobljeno razstavno izobraževalno ponudbo.


06.03.2019

S trganjem zavarovanih rastlin povzročamo nepopravljivo škodo

Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je v Sloveniji kar 772 rastlin. V pričakovanju razcveta velikonočnice na območju Boča in Boletine blizu Ponikve so varuhi narave že zaskrbljeni pred plenjenji navideznih ljubiteljev zavarovanega cvetja. Posamezniki s trganjem ali celo puljenjem zavarovanih rastlin povzročajo nepopravljivo škodo, zato so na Planinski zvezi Slovenije, kjer deluje 300 varuhov narave in 700 gorskih stražarjev, spet opozorili na ohranjanje narave in zavarovanih rastlin. Poroča Aljana Jocif.


06.03.2019

Njen mož je zdaj že 6 let ozdravljen alkoholik

Na današnjo pepelnično sredo se začenja tudi akcija »40 dni brez alkohola« z letošnjim podnaslovom »Za odgovoren odnos do alkohola«. Alkohol predstavlja enega največjih zdravstvenih in socialnih problemov sodobne družbe. A ne zgolj na ravni družbe, problematiko zasvojenosti še kako občutijo prav posamezniki. Namreč, tvegano in škodljivo pitje, še posebej pa že omenjena zasvojenost, je v resnici bolezen družine in vpliva na vse družinske člane. To še kako dobro ve sogovornica Tine Lamovšek, ki pa je želela ostati anonimna. Njen mož je zdaj že 6 let ozdravljen alkoholik.


05.03.2019

Maturantska parada spet razburja

Maturantska parada v Ljubljani znova dviga veliko prahu. Na Dijaški skupnosti Ljubljana opozarjajo, da organizator, plesna šola Urška Pro, želi dijakom, ki za maturantski ples niso izbrali njihove plesne šole, za udeležbo na paradi zaračunati 59€. Dijaška skupnost meni, da je parada s tem postala predmet izsiljevanja dijakov, v celotno zgodbo naj bi bile vpletene celo grožnje s strani predstavnikov plesne šole Urška Pro. Ti vse skupaj ostro zavračajo in zatrjujejo, da cena za vse maturante ostaja 10€ in da se držijo sporazuma z Mestno občino Ljubljana, podpisanega januarja letos. Več Jure Čepin.


05.03.2019

Peter Florjančič že 100 let živi svoje sanje

Peter Florjančič je eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev in edini, ki se je celo življenje s tem ukvarjal poklicno. Danes praznuje 100. rojstni dan. V domu upokojencev v Radovljici, kjer preživlja zadnja leta, še vedno vitalen in bistrega duha, mu pripravljajo veliko slavje. Na Bledu, kjer so njegove korenine, pa drevi v Festivalni dvorani Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju z Uradom za intelektualno lastnino odpira tudi razstavo o njegovem delu in na trenutke neverjetnem, skoraj pravljičnem življenju, kot ga rad opiše tudi sam, z zgovornim naslovom Živeti sanje. Več v prispevku Romane Erjavec.


05.03.2019

Kviz - krofi

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


04.03.2019

Teden boja proti raku

Vsako leto približno 14.000 Slovencev in Slovenk zboli za rakom, več kot 6.000 pa jih bolezni tudi podleže. Da zmanjšamo možnosti, da nas doleti rakava bolezen oziroma jo uspešno obvladujemo, lahko storimo veliko tudi sami: z upoštevanjem Evropskega kodeksa, ki vsebuje 12 nasvetov proti raku. »Evropski kodeks=manj raka« je tudi glavno geslo tedna boja proti raku, ki se pričenja danes. Predsednica Zveze društev za boj proti raku dr. Maja Primic Žakelj je v pogovoru s Tino Lamovšek poudarila, da je treba upoštevati vsa priporočila kodeksa, ne zgolj tista, ki se navezujejo na zdrav življenjski slog.


03.03.2019

Skoraj vse o regratu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


01.03.2019

Oživljanje starega mestnega jedra v Slovenj Gradcu

Kaj v mesto pritegne ljudi? Gotovo je to prostor, namenjen njim, ne pločevini, kot se vedno znova izkaže v mestih, kjer si upajo. In dobre vsebine, možnosti druženja. Kadar sta pola harmonična, je zadovoljstvo neizbežno. Kako živahno je slovenjgraško mestno jedro, je preverila Karin Potočnik.


28.02.2019

Delavska svetovalnica o novih primerih izsiljevanja

Delavska svetovalnica odkriva vedno nove primere izsiljevanj tujih delavcev s strani slovenskih delodajalcev. Začelo se je z majhnimi podjetji, zdaj je opaziti, da se v luči pomanjkanja delavcev ustavno spornih praks poslužujejo tudi večja podjetja. Kot je Simeoni Rogelj pojasnil Goran Lukić, je eden od namenov tovrstnih spornih pogodb, da delodajalci delavce za določeno obdobje vežejo nase in jim z različnimi pogodbenimi kaznimi onemogočijo odhod.


28.02.2019

Svetovni dan redkih bolezni

Danes je svetovni dan redkih bolezni, ki se ga vse od leta 2008 obeležuje vsako leto zadnji dan meseca februarja. V Skladu Viljem Julijan, ki sta ga za pomoč otrokom z redkimi boleznimi ustanovila starša dveletnega fantka z zelo redko neozdravljivo smrtonosno boleznijo, v mesecu februarju izvajajo dejavnosti s katerimi želijo osveščati o redkih boleznih in v namen podpore malim bolnikom ter njihovim družinam. Kot je poudaril doktor Nejc Jelen, je pri naslavljanju problematike redkih bolezni bistvenega pomena osveščanje širše javnosti o redkih boleznih. 


27.02.2019

Uroš Lipušček o srečanju Donalda Trumpa in Kim Jong Una

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


Stran 158 od 220
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov