Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strah pred evropskimi kačami je popolnoma neupravičen
“Kač se bojimo, ker jih ne poznamo”, je glavno sporočilo nedeljskega jutra na Prvem, v katerem smo razmišljali o teh čudovitih plazilcih, do katerih še vedno gojimo pretiran strah. Mnenje, da je dobra kača le mrtva kača, že zdavnaj sodi na smetišče zgodovine in je nič drugega kot le refleksija strahu, ignorance in odsotnosti razuma. Kače, če nič drugega, so del naravne verige, ki med drugim pripomore tudi k uravnavanju števila žuželk ter miši in podgan v naravi in so na drugi hrana pticam, ježem in lisicam. K pogovoru smo povabili biologa in preučevalca plazilcev Tomaža Jagra, ki ima v svojem kačjem arsenalu nekaj več kot 50 kačjih duš z vseh vetrov – približno polovica je naših avtohtonih in evropskih vrst, te mu služijo tudi za izobraževalne delavnice, medtem ko je druga polovica bolj ali manj eksotičnih vrst. Nekaj misli in zgodb o kačah nam je namenila tudi plezalka in alpinistična inštruktorica Marta Krejan. Plezalci in alpinisti se s kačami namreč ne srečujejo trako redko.
Ste kdaj razmišljali, kako kače slišijo, če vendar nimajo ušes, in kako zaznavajo okolje? Tomaž Jagar pojasnjuje:
“Okolje zaznavajo zelo podobno kot mi, le da ne slišijo. Zelo pomemben je vid. Nekatere vrste imajo izredno dobro razvit globinski, stereoskopski vid, saj dosti vrst lovi predvsem s pomočjo vida. Izredno pomemben je voh. Kače vohajo in okušajo zrak z jezikom in tako določajo smer, od koder vonjava prihaja. Zaznavajo pa tudi tresljaje. Nekatere vrste pa, te v Evropi niso prisotne, zaznavajo tudi infrardečo svetlobo, zaznavajo toploto.”
Pri nas strupene kače od nestrupenih lahko ločimo po tem, da imajo strupene kratko in čokato telo ter kratek rep. Takšne pustimo pri miru. “A čim gremo izven Evrope, to pravilo ne velja več”, pojasnjuje Tomaž Jagar, ki poudarja, da je pri nas ugrizov zelo malo:
“Največkrat do ugriza pride zaradi nesreče in zaradi nepotrebnega vznemirjanja kač. Najbolje je žival pustiti pri miru, sploh če nismo prepričani, za katero vrsto kače gre.”
V njhovem naravnem okolju se s kačami pogosto srečujejo planinci, gorniki in plezalci. Alpinistična inštruktorica Marta Krejan se je s kačami med svojimi plezalnimi turami in podvigi s kačami srečala že kar nekajkrat:
“Enkrat smo plezali eno precej zahtevno smer. Šla sem kot prva. In ko že zagledam tam en svedrovec – seveda se ga strašno razveselim, zraven je bil pa zabit star klin. In v ušesu klina je bil modras. Nikoli v življenju še nisem splezala tako hitro, in to navzdol, nazaj do zadnjega svedrovca. Za tisti dan je bilo konec plezanja. Verjamem pa, da se je ravno tako ustrašila tistla kača, ko je zagledala mene, ko sem priplezala do nje. Še bolj smešna je pa dogodivščina moje prijateljice, ki je pač morala opravit potrebo. In to pod steno. Se pač zgodi. In kar naenkrat pridirka nazaj s spuščenimi hlačami in kriči. Je pač naletela na domovanje enega črnega gada. Sva ga potem celo fotografirali. Ga pa razumem. Kdo se pa ne bi uprl, če bi prišel nekdo tam in slekel hlače pred tvojo dnevno sobo.”
“V Evropi je strah pred kačami popolnoma neupravičen”, poudarja Tomaž Jagar in dodaja, da je eden najpomebnejših elementov našega odnosa do kač tudi vzgoja otrok.
“Če nas kača piči, predvsem brez panike. Rane se ne povija, ne reže, ne sesa. Bolj ali manj nič, kar priporočajo stare ljudske modrosti. Čim prej je treba poiskati ustrezno zdravniško pomoč.”
Se je v vaš dom oziroma okolico zatekla kača, pa ne veste kaj storiti? Ste srečali v naravi kačo, pa vas zanima, katero vrsto ste videli in kakšne so njene življenjske navade? Želite posredovati podatek o najdbi kače? Potrebujete nasvete za ureditev okolice hiše, da bi zmanjšali oz. povečali verjetnost pojavljanja kač?
Pokličite KAČOFON na 040/322-449, kjer vam bodo prostovoljci iz Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica poskušali odgovoriti na vaša vprašanja in vam svetovali. V nujnih primerih vas bodo obiskali na domu.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Strah pred evropskimi kačami je popolnoma neupravičen
“Kač se bojimo, ker jih ne poznamo”, je glavno sporočilo nedeljskega jutra na Prvem, v katerem smo razmišljali o teh čudovitih plazilcih, do katerih še vedno gojimo pretiran strah. Mnenje, da je dobra kača le mrtva kača, že zdavnaj sodi na smetišče zgodovine in je nič drugega kot le refleksija strahu, ignorance in odsotnosti razuma. Kače, če nič drugega, so del naravne verige, ki med drugim pripomore tudi k uravnavanju števila žuželk ter miši in podgan v naravi in so na drugi hrana pticam, ježem in lisicam. K pogovoru smo povabili biologa in preučevalca plazilcev Tomaža Jagra, ki ima v svojem kačjem arsenalu nekaj več kot 50 kačjih duš z vseh vetrov – približno polovica je naših avtohtonih in evropskih vrst, te mu služijo tudi za izobraževalne delavnice, medtem ko je druga polovica bolj ali manj eksotičnih vrst. Nekaj misli in zgodb o kačah nam je namenila tudi plezalka in alpinistična inštruktorica Marta Krejan. Plezalci in alpinisti se s kačami namreč ne srečujejo trako redko.
Ste kdaj razmišljali, kako kače slišijo, če vendar nimajo ušes, in kako zaznavajo okolje? Tomaž Jagar pojasnjuje:
“Okolje zaznavajo zelo podobno kot mi, le da ne slišijo. Zelo pomemben je vid. Nekatere vrste imajo izredno dobro razvit globinski, stereoskopski vid, saj dosti vrst lovi predvsem s pomočjo vida. Izredno pomemben je voh. Kače vohajo in okušajo zrak z jezikom in tako določajo smer, od koder vonjava prihaja. Zaznavajo pa tudi tresljaje. Nekatere vrste pa, te v Evropi niso prisotne, zaznavajo tudi infrardečo svetlobo, zaznavajo toploto.”
Pri nas strupene kače od nestrupenih lahko ločimo po tem, da imajo strupene kratko in čokato telo ter kratek rep. Takšne pustimo pri miru. “A čim gremo izven Evrope, to pravilo ne velja več”, pojasnjuje Tomaž Jagar, ki poudarja, da je pri nas ugrizov zelo malo:
“Največkrat do ugriza pride zaradi nesreče in zaradi nepotrebnega vznemirjanja kač. Najbolje je žival pustiti pri miru, sploh če nismo prepričani, za katero vrsto kače gre.”
V njhovem naravnem okolju se s kačami pogosto srečujejo planinci, gorniki in plezalci. Alpinistična inštruktorica Marta Krejan se je s kačami med svojimi plezalnimi turami in podvigi s kačami srečala že kar nekajkrat:
“Enkrat smo plezali eno precej zahtevno smer. Šla sem kot prva. In ko že zagledam tam en svedrovec – seveda se ga strašno razveselim, zraven je bil pa zabit star klin. In v ušesu klina je bil modras. Nikoli v življenju še nisem splezala tako hitro, in to navzdol, nazaj do zadnjega svedrovca. Za tisti dan je bilo konec plezanja. Verjamem pa, da se je ravno tako ustrašila tistla kača, ko je zagledala mene, ko sem priplezala do nje. Še bolj smešna je pa dogodivščina moje prijateljice, ki je pač morala opravit potrebo. In to pod steno. Se pač zgodi. In kar naenkrat pridirka nazaj s spuščenimi hlačami in kriči. Je pač naletela na domovanje enega črnega gada. Sva ga potem celo fotografirali. Ga pa razumem. Kdo se pa ne bi uprl, če bi prišel nekdo tam in slekel hlače pred tvojo dnevno sobo.”
“V Evropi je strah pred kačami popolnoma neupravičen”, poudarja Tomaž Jagar in dodaja, da je eden najpomebnejših elementov našega odnosa do kač tudi vzgoja otrok.
“Če nas kača piči, predvsem brez panike. Rane se ne povija, ne reže, ne sesa. Bolj ali manj nič, kar priporočajo stare ljudske modrosti. Čim prej je treba poiskati ustrezno zdravniško pomoč.”
Se je v vaš dom oziroma okolico zatekla kača, pa ne veste kaj storiti? Ste srečali v naravi kačo, pa vas zanima, katero vrsto ste videli in kakšne so njene življenjske navade? Želite posredovati podatek o najdbi kače? Potrebujete nasvete za ureditev okolice hiše, da bi zmanjšali oz. povečali verjetnost pojavljanja kač?
Pokličite KAČOFON na 040/322-449, kjer vam bodo prostovoljci iz Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica poskušali odgovoriti na vaša vprašanja in vam svetovali. V nujnih primerih vas bodo obiskali na domu.
Osem let je minilo od katastrofalnih poplav, ki so prizadele osrednjo Slovenijo, še posebej Ljubljano. Takrat smo jim rekli stoletne poplave, tudi zato, ker nanje nismo bili pripravljeni. Kako pa je danes. Spet je tu jesen, za nami je že prvo močnejše deževje. Bomo spet presenečeni, če bomo po osmih letih spet doživeli stoletne poplave? Ali pa smo tokrat nanje bolje pripravljeni.
Delavnice, projekcije, vodstva po muzejih, galerijah, knjižnicah in drugih institucijah pa okrogle mize, odprta vrata raziskovalnih ustanov in znanstveni festivali na glavnih trgih štirih mest – vse to bo 28. septembra ponudila Evropska noč raziskovalcev. Včeraj smo na Prvem že povedali, kako bo videti raziskovanje v galeriji, danes pa se z Darjo Pograjc sprehajamo po Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Razlaga direktorica muzeja Natalija Polenec.
Letos mineva 150 let od začetka organiziranega odvetništva na Slovenskem. Odvetniki so bili pogosto gonilo demokratičnih sprememb, kljub temu da so bili vedno trn v peti vsakokratni vladajoči oblasti, pravi predsednik odvetniške zbornice Roman Završek. Danes so odvetniki ustavna kategorija, pa jih oblast ne jemlje vedno resno. Pogosto so med prvimi, ki opozarjajo na zakonodajne spodrsljaje. Včasih pa spodrsne tudi kateremu od odvetnikov, ko komentira aktualno družbeno dogajanje.Ob tej priložnosti je izšla obsežna monografija na 352 straneh, ki so jo predstavili danes. V njej je predstavljen razvoj odvetništva na Slovenskem, predstavljenih je 10 najbolj slavnih slovenskih odvetnikov ter portreti 28-tih pomembnejših odvetnikov. Z urednikom monografije, odvetnikom Andrejem Razdrihom, se je pogovarjala Jolanda Lebar.
Dokument povzema osnovno idejo in vizijo pravične trgovine, s katero je še vedno povezanih mnogo zmot.
Danes se v Ljubljani pod organizacijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje odvija prvo nacionalno skupno srečanje izvajalcev SOPA, projekta, ki se glasi: Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Srečanja se udeležuje preko 400 strokovnjakov iz zdravstvenega in socialnega sektorja, kot tudi predstavniki nevladnih organizacij, zavoda za zaposlovanje, občin in policije, ki prihajajo iz različnih lokalnih okolij po Sloveniji. Marko Rozman
V petek se bodo v okviru Evropske noči raziskovalcev po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki. Raziskovalcev ne najdemo le v laboratorijih, temveč tudi marsikje drugje. Kakšno raziskovanje poteka v galerijah? O tem se je Urška Henigman pogovarjala z direktorico Pilonove galerije Ajdovšščina Tino Ponebšek.
Sogovornik Mojce Delač je bil Valter Suban, kapitan dolge plovbe, magister prometnih ved (UL FPP), bivši pomorščak, vendar še vedno vsakodnevno aktiven v pomorstvu. Svoja znanja glede zaščite je pridobival s praktičnimi izkušnjami na ladji, teoretično pa se je izpopolnjeval na Svetovni pomorski univerzi (WMU -World Maritime Organisation) v kraju Malmo na Švedskem, ki je bila ustanovljena prav z namenom izobraževanja pomorskih kadrov na višjem nivoju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor s kordinatorico projekta Noč ima svojo moč, ki bo v okviru Evropske noči raziskovalcev postregla s 170 dogodki v 21 krajih Slovenije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kakšen je pomen in kakšen namen mestnih središč? Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba - za turiste ali za domačine? Kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali …? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo? Kako se s temi vprašanji soočajo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Rimu in Bruslju?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes je Šmentov dan, kakor so dan, ko se obeležuje 25. obletnico društva Šent, poimenovali v združenju za duševno zdravje. Namen društva je varovanje človekovih pravic in dostojanstva oseb s težavami v duševnem zdravju, doseči višjo stopnjo njihove vključitve v družbo in povečati njihovo zaposljivost. Zelenico Plavalnega kluba Ilirija v Ljubljani, kjer ravnokar praznovanje je obiskal Marko Rozman.
Po treh letih od sprejetja uredbe o enotnem trgu telekomunikacij prvi zero rating paket pri nas. Urška Henigman se je o internetni nevtralnosti pogovarjala z direktorjem Inštituta Digitas Dušanom Cafom.
Danes so na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravili »Dan odprtih vrat hiše znakovnega jezika«. Obiskovalcem so bile na voljo številne dejavnosti - od igralnice znakovnega jezika za najmlajše do ogleda spletne televizije, vrata je odprl svetovalni center, v katerem je bilo možno preizkusiti tehnične pripomočke za gluhe in naglušne osebe, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe, pripravili so različna predavanja, predstavili pa so tudi projekt »Priročna videoslovnica slovenskega znakovnega jezika«. Ker država še vedno ni prepoznala, da imajo tudi gluhi svoj znakovni jezik, bo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije 14. novembra 2018 - na dan slovenskega znakovnega jezika vložila predlog za spremembo ustave. Prispevek Petre Medved.
September je mesec demence, ki je med največjimi zdravstvenimi, socialnimi in finančnimi izzivi sodobne družbe. V svetu vsake tri sekunde zboli en človek. V Sloveniji je po podatkih, ki so na voljo, 33 tisoč ljudi z demenco, v Evropi deset milijonov, na svetu 47 milijonov. Še bolj skrb vzbujajoče so strokovne ocene, da je od teh diagnosticiran le vsak četrti bolnik. Prav zato je zgodnje prepoznavanje izjemno pomembno.
Južnokorejski predsednik Mun Dže In in severnokorejski vodja Kim Džong Un sta se zavezala k jedrski razorožitvi Korejskega polotoka, železniški povezavi in združitvi v vojni ločenih družin. Ali bo Korejski polotok res postal dežela miru? O tem smo se pogovarjali z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom.
Danes 100. rojstni dan obeležuje Narodna galerija v Ljubljani. Za kulturno ustanovo je stoletnica mejnik, vreden posebne pozornosti. V svojem neprekinjenem delovanju je preživela več političnih režimov in srečno prestala tudi vojne razmere. Z direktorico Narodne galerije doktorico Barbaro Jaki se je pogovarjal Marko Rozman.
Slovenska košarkarska reprezentanca, ki je lani poskrbela za prvovrstno presenečenje in se z virtuozno igro povzpela na vrh košarkarskega prestola Evrope, je sinoči pokopala vse upe na uvrstitev na svetovno prvenstvo. O tem, kako je lahko prišlo do tako globokega padca in kam v resnici sodi slovenska reprezentanca ter kakšna je njena prihodnost na evropskem in svetovnem košarkarskem parketu, smo se pogovarjali s športnim komentatorjem Francijem Pavšerjem.
Neveljaven email naslov