V poročilu varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto 2017 ta ugotavlja, da se kažejo pozitivni učinki povezovanja posameznih deležnikov v večje sisteme, omenja se pomen slovenskih dobaviteljev v trgovskih verigah. In pa tudi, da se določene nepoštene prakse ponavljajo iz leta v leto, kar je novinarki Tini Lamovšek povedal varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek.

Zakon o kmetijstvu bo posegel v pogodbene zaveze in preprečil najhujše prakse

V poročilu varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto 2017 ta ugotavlja, da se kažejo pozitivni učinki povezovanja posameznih deležnikov v večje sisteme, omenja se pomen slovenskih dobaviteljev v trgovskih verigah in pa tudi, da se določene nepoštene prakse ponavljajo iz leta v leto. Katere so najpogostejše, je Tini Lamovšek povedal varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek:

• Najbolj pereče, nepoštene prakse se dotikajo akcijskih cen blaga v nekaterih trgovskih verigah, kjer imajo dobavitelji bistveno daljše časovno obdobje dogovorjeno nižjo ceno kot končni potrošniki.
• Prenos tržnih tveganj (krajo, razbitje, razlitje, inventurni manjko) na dobavitelje ni pošteno, saj nimajo moči oz. vpogleda v to, kaj se z njihovim blagom dogaja v trgovski verigi.
• Nepoštene prakse so zaznali tudi pri cassa scontu oz. predplačilu, kjer je izstopala trgovska veriga, ki je plačevala blago 14 dni pred dogovorjeno valuto in za predplačilo pobirala visoke obresti – letno prek 20 odstotkov.

Računam na to, da bo zakon te prakse uspešno preprečil, predvsem da bo Agencija za varstvo konkurence s to novelo zakona o kmetijstvu lahko uspešneje preganjala in morda tudi sankcionirala te nepoštene prakse,  ki se pojavljajo praktično v celotni verigi preskrbe s hrano.