Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volilna udeležba v državah z razvito demokracijo pada, manj pomembne, kot so volitve, manj ljudi pride na volitve. Tudi v Sloveniji se danes volitev udeležuje veliko manj volilnih upravičencev kot takoj po osamosvojitvi. V najmanjšem številu in deležu se volitev udeležujeta 2 skupini – starejši in mladih. Zakaj mladih sploh gre na volitve, kakšni volivci so in ali so res politično popolnoma neangažirani?
Koliko mlade zanima politika in kakšni volivci so?
V Sloveniji se volitev udeležuje veliko manj volilnih upravičencev kot takoj po osamosvojitvi. V najmanjšem številu in deležu se volitev udeležujeta dve skupini – starejši in mladi. Po besedah izr. prof. dr. Tomaža Deželana s Fakultete za družbene vede 60 odstotkov mladih, starih med 18 in 24 let, ne hodi na parlamentarne volitve, manj pomembne, kot so volitve, večji je ta delež. Skupina je sicer zelo heterogena, a le petina mladih je politično dejavnih, hodijo na volitve, se zanimajo za aktualna dogajanja in imajo svoje mnenje. Od 20 do 25 odstotkov mladih je nezainteresiranih za politiko, 20 odstotkov jih je premalo informiranih in se bojijo odločati na volitvah, 25 odstotkov pa je cinikov, ki so že bili razočarani nad politiko. Padanje volilne udeležbe na volitvah in heterogenost znotraj starostnih skupin sicer opažajo v vseh državah z razvito demokracijo, pri vseh starostnih skupinah. A Deželan opozarja:
“Kar je najbolj problematično, je, da se mladi danes politično udejstvujejo – v tem institucionalnem smislu – precej manj kot mladi pred 10, pred 20 leti. Ravno ta upad participacije mladih je precej večji kot pri vseh drugih starostnih skupinah. To pomeni, da bodo ti mladi v manjši meri participirali tudi, ko bodo starejši. Kar pomeni, da bo vse manj ljudi odločalo o naši skupni usodi. In to je temeljni problem. Nizka volilna udeležba mladih ne pomeni le tragedije za mlade, ampak v resnici tragedijo za celotno politično skupnost.”
Razlogov za neudeležbo mladih na volitvah je več: razočaranje nad politiki, bolj individualistični življenjski stil, nezmožnost institucionalne politike, da bi sledila novim življenjskim slogom mladih in sploh znala najti mlade in k mladim osebno pristopiti. Družinsko, šolsko in širše družbeno okolje tako ne spodbuja več politične participacije, udeležba na njih je pravica in ne več dolžnost, v medijskem prostoru se velikokrat politika kaže le v prizmi škandalov in nesoglasij, prav tako je pomemben tudi pomen, ki ga volivci dajejo volitvam, dodaja izredni profesor na Fakulteti za družbene vede. Mladi, pa ne le mladi, imajo občutek, da njihov glas ne šteje, če pa bi že odločal o tem, kdo pride na oblast, se po tem ne bi spremenilo nič.
A mladi niso politično apatični
Res je, da mladi niso toliko dejavni v institucionalni politiki, a če pogledamo, kaj počnejo, so enako ali še bolj politično dejavni kot starejši sodržavljani in velikokrat tudi politično bolj pismeni, dodaja Deželan.
“Gre za to, da jih institucionalna politika ne zanima, ker jo bodisi predobro poznajo, poznajo njene pasti, so do nje kritični, bodisi institucionalna politika ne kaže življenjskih stilov posameznikov.”
Državljanski stil mladih je po besedah Deželana družbenokritičen, protesten, bolj podoben gibanju. V ospredje mladi postavljajo konkretne cilje in ne imen politikov, ne pripisujejo takšnega pomena hierarhiji kot politične stranke, njihov program je bolj fluiden. Pri neudeležbi mladih na volitvah torej ni pomembno le vprašanje, zakaj mladi ne gredo na volitve, temveč tudi to, kdaj se bo tradicionalna politika spoprijela z izzivom novih življenjskih slogov mladih in moderne tehnologije ter jim prišla naproti.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Volilna udeležba v državah z razvito demokracijo pada, manj pomembne, kot so volitve, manj ljudi pride na volitve. Tudi v Sloveniji se danes volitev udeležuje veliko manj volilnih upravičencev kot takoj po osamosvojitvi. V najmanjšem številu in deležu se volitev udeležujeta 2 skupini – starejši in mladih. Zakaj mladih sploh gre na volitve, kakšni volivci so in ali so res politično popolnoma neangažirani?
Koliko mlade zanima politika in kakšni volivci so?
V Sloveniji se volitev udeležuje veliko manj volilnih upravičencev kot takoj po osamosvojitvi. V najmanjšem številu in deležu se volitev udeležujeta dve skupini – starejši in mladi. Po besedah izr. prof. dr. Tomaža Deželana s Fakultete za družbene vede 60 odstotkov mladih, starih med 18 in 24 let, ne hodi na parlamentarne volitve, manj pomembne, kot so volitve, večji je ta delež. Skupina je sicer zelo heterogena, a le petina mladih je politično dejavnih, hodijo na volitve, se zanimajo za aktualna dogajanja in imajo svoje mnenje. Od 20 do 25 odstotkov mladih je nezainteresiranih za politiko, 20 odstotkov jih je premalo informiranih in se bojijo odločati na volitvah, 25 odstotkov pa je cinikov, ki so že bili razočarani nad politiko. Padanje volilne udeležbe na volitvah in heterogenost znotraj starostnih skupin sicer opažajo v vseh državah z razvito demokracijo, pri vseh starostnih skupinah. A Deželan opozarja:
“Kar je najbolj problematično, je, da se mladi danes politično udejstvujejo – v tem institucionalnem smislu – precej manj kot mladi pred 10, pred 20 leti. Ravno ta upad participacije mladih je precej večji kot pri vseh drugih starostnih skupinah. To pomeni, da bodo ti mladi v manjši meri participirali tudi, ko bodo starejši. Kar pomeni, da bo vse manj ljudi odločalo o naši skupni usodi. In to je temeljni problem. Nizka volilna udeležba mladih ne pomeni le tragedije za mlade, ampak v resnici tragedijo za celotno politično skupnost.”
Razlogov za neudeležbo mladih na volitvah je več: razočaranje nad politiki, bolj individualistični življenjski stil, nezmožnost institucionalne politike, da bi sledila novim življenjskim slogom mladih in sploh znala najti mlade in k mladim osebno pristopiti. Družinsko, šolsko in širše družbeno okolje tako ne spodbuja več politične participacije, udeležba na njih je pravica in ne več dolžnost, v medijskem prostoru se velikokrat politika kaže le v prizmi škandalov in nesoglasij, prav tako je pomemben tudi pomen, ki ga volivci dajejo volitvam, dodaja izredni profesor na Fakulteti za družbene vede. Mladi, pa ne le mladi, imajo občutek, da njihov glas ne šteje, če pa bi že odločal o tem, kdo pride na oblast, se po tem ne bi spremenilo nič.
A mladi niso politično apatični
Res je, da mladi niso toliko dejavni v institucionalni politiki, a če pogledamo, kaj počnejo, so enako ali še bolj politično dejavni kot starejši sodržavljani in velikokrat tudi politično bolj pismeni, dodaja Deželan.
“Gre za to, da jih institucionalna politika ne zanima, ker jo bodisi predobro poznajo, poznajo njene pasti, so do nje kritični, bodisi institucionalna politika ne kaže življenjskih stilov posameznikov.”
Državljanski stil mladih je po besedah Deželana družbenokritičen, protesten, bolj podoben gibanju. V ospredje mladi postavljajo konkretne cilje in ne imen politikov, ne pripisujejo takšnega pomena hierarhiji kot politične stranke, njihov program je bolj fluiden. Pri neudeležbi mladih na volitvah torej ni pomembno le vprašanje, zakaj mladi ne gredo na volitve, temveč tudi to, kdaj se bo tradicionalna politika spoprijela z izzivom novih življenjskih slogov mladih in moderne tehnologije ter jim prišla naproti.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov