Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volilna udeležba v državah z razvito demokracijo pada, manj pomembne, kot so volitve, manj ljudi pride na volitve. Tudi v Sloveniji se danes volitev udeležuje veliko manj volilnih upravičencev kot takoj po osamosvojitvi. V najmanjšem številu in deležu se volitev udeležujeta 2 skupini – starejši in mladih. Zakaj mladih sploh gre na volitve, kakšni volivci so in ali so res politično popolnoma neangažirani?
Koliko mlade zanima politika in kakšni volivci so?
V Sloveniji se volitev udeležuje veliko manj volilnih upravičencev kot takoj po osamosvojitvi. V najmanjšem številu in deležu se volitev udeležujeta dve skupini – starejši in mladi. Po besedah izr. prof. dr. Tomaža Deželana s Fakultete za družbene vede 60 odstotkov mladih, starih med 18 in 24 let, ne hodi na parlamentarne volitve, manj pomembne, kot so volitve, večji je ta delež. Skupina je sicer zelo heterogena, a le petina mladih je politično dejavnih, hodijo na volitve, se zanimajo za aktualna dogajanja in imajo svoje mnenje. Od 20 do 25 odstotkov mladih je nezainteresiranih za politiko, 20 odstotkov jih je premalo informiranih in se bojijo odločati na volitvah, 25 odstotkov pa je cinikov, ki so že bili razočarani nad politiko. Padanje volilne udeležbe na volitvah in heterogenost znotraj starostnih skupin sicer opažajo v vseh državah z razvito demokracijo, pri vseh starostnih skupinah. A Deželan opozarja:
“Kar je najbolj problematično, je, da se mladi danes politično udejstvujejo – v tem institucionalnem smislu – precej manj kot mladi pred 10, pred 20 leti. Ravno ta upad participacije mladih je precej večji kot pri vseh drugih starostnih skupinah. To pomeni, da bodo ti mladi v manjši meri participirali tudi, ko bodo starejši. Kar pomeni, da bo vse manj ljudi odločalo o naši skupni usodi. In to je temeljni problem. Nizka volilna udeležba mladih ne pomeni le tragedije za mlade, ampak v resnici tragedijo za celotno politično skupnost.”
Razlogov za neudeležbo mladih na volitvah je več: razočaranje nad politiki, bolj individualistični življenjski stil, nezmožnost institucionalne politike, da bi sledila novim življenjskim slogom mladih in sploh znala najti mlade in k mladim osebno pristopiti. Družinsko, šolsko in širše družbeno okolje tako ne spodbuja več politične participacije, udeležba na njih je pravica in ne več dolžnost, v medijskem prostoru se velikokrat politika kaže le v prizmi škandalov in nesoglasij, prav tako je pomemben tudi pomen, ki ga volivci dajejo volitvam, dodaja izredni profesor na Fakulteti za družbene vede. Mladi, pa ne le mladi, imajo občutek, da njihov glas ne šteje, če pa bi že odločal o tem, kdo pride na oblast, se po tem ne bi spremenilo nič.
A mladi niso politično apatični
Res je, da mladi niso toliko dejavni v institucionalni politiki, a če pogledamo, kaj počnejo, so enako ali še bolj politično dejavni kot starejši sodržavljani in velikokrat tudi politično bolj pismeni, dodaja Deželan.
“Gre za to, da jih institucionalna politika ne zanima, ker jo bodisi predobro poznajo, poznajo njene pasti, so do nje kritični, bodisi institucionalna politika ne kaže življenjskih stilov posameznikov.”
Državljanski stil mladih je po besedah Deželana družbenokritičen, protesten, bolj podoben gibanju. V ospredje mladi postavljajo konkretne cilje in ne imen politikov, ne pripisujejo takšnega pomena hierarhiji kot politične stranke, njihov program je bolj fluiden. Pri neudeležbi mladih na volitvah torej ni pomembno le vprašanje, zakaj mladi ne gredo na volitve, temveč tudi to, kdaj se bo tradicionalna politika spoprijela z izzivom novih življenjskih slogov mladih in moderne tehnologije ter jim prišla naproti.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Volilna udeležba v državah z razvito demokracijo pada, manj pomembne, kot so volitve, manj ljudi pride na volitve. Tudi v Sloveniji se danes volitev udeležuje veliko manj volilnih upravičencev kot takoj po osamosvojitvi. V najmanjšem številu in deležu se volitev udeležujeta 2 skupini – starejši in mladih. Zakaj mladih sploh gre na volitve, kakšni volivci so in ali so res politično popolnoma neangažirani?
Koliko mlade zanima politika in kakšni volivci so?
V Sloveniji se volitev udeležuje veliko manj volilnih upravičencev kot takoj po osamosvojitvi. V najmanjšem številu in deležu se volitev udeležujeta dve skupini – starejši in mladi. Po besedah izr. prof. dr. Tomaža Deželana s Fakultete za družbene vede 60 odstotkov mladih, starih med 18 in 24 let, ne hodi na parlamentarne volitve, manj pomembne, kot so volitve, večji je ta delež. Skupina je sicer zelo heterogena, a le petina mladih je politično dejavnih, hodijo na volitve, se zanimajo za aktualna dogajanja in imajo svoje mnenje. Od 20 do 25 odstotkov mladih je nezainteresiranih za politiko, 20 odstotkov jih je premalo informiranih in se bojijo odločati na volitvah, 25 odstotkov pa je cinikov, ki so že bili razočarani nad politiko. Padanje volilne udeležbe na volitvah in heterogenost znotraj starostnih skupin sicer opažajo v vseh državah z razvito demokracijo, pri vseh starostnih skupinah. A Deželan opozarja:
“Kar je najbolj problematično, je, da se mladi danes politično udejstvujejo – v tem institucionalnem smislu – precej manj kot mladi pred 10, pred 20 leti. Ravno ta upad participacije mladih je precej večji kot pri vseh drugih starostnih skupinah. To pomeni, da bodo ti mladi v manjši meri participirali tudi, ko bodo starejši. Kar pomeni, da bo vse manj ljudi odločalo o naši skupni usodi. In to je temeljni problem. Nizka volilna udeležba mladih ne pomeni le tragedije za mlade, ampak v resnici tragedijo za celotno politično skupnost.”
Razlogov za neudeležbo mladih na volitvah je več: razočaranje nad politiki, bolj individualistični življenjski stil, nezmožnost institucionalne politike, da bi sledila novim življenjskim slogom mladih in sploh znala najti mlade in k mladim osebno pristopiti. Družinsko, šolsko in širše družbeno okolje tako ne spodbuja več politične participacije, udeležba na njih je pravica in ne več dolžnost, v medijskem prostoru se velikokrat politika kaže le v prizmi škandalov in nesoglasij, prav tako je pomemben tudi pomen, ki ga volivci dajejo volitvam, dodaja izredni profesor na Fakulteti za družbene vede. Mladi, pa ne le mladi, imajo občutek, da njihov glas ne šteje, če pa bi že odločal o tem, kdo pride na oblast, se po tem ne bi spremenilo nič.
A mladi niso politično apatični
Res je, da mladi niso toliko dejavni v institucionalni politiki, a če pogledamo, kaj počnejo, so enako ali še bolj politično dejavni kot starejši sodržavljani in velikokrat tudi politično bolj pismeni, dodaja Deželan.
“Gre za to, da jih institucionalna politika ne zanima, ker jo bodisi predobro poznajo, poznajo njene pasti, so do nje kritični, bodisi institucionalna politika ne kaže življenjskih stilov posameznikov.”
Državljanski stil mladih je po besedah Deželana družbenokritičen, protesten, bolj podoben gibanju. V ospredje mladi postavljajo konkretne cilje in ne imen politikov, ne pripisujejo takšnega pomena hierarhiji kot politične stranke, njihov program je bolj fluiden. Pri neudeležbi mladih na volitvah torej ni pomembno le vprašanje, zakaj mladi ne gredo na volitve, temveč tudi to, kdaj se bo tradicionalna politika spoprijela z izzivom novih življenjskih slogov mladih in moderne tehnologije ter jim prišla naproti.
Praznično oddajo namenjamo slovenskemu jeziku kot enemu temeljnih gradnikov naše nacionalne identitete skozi čas in še posebej v zdajšnjem globaliziranem času. O tem razmišljata katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in raziskovalec, tudi doktor znanosti s področja slovenske književnosti, pater Karel Gržan in eden vodilnih slovenskih jezikoslovcev današnjega časa, profesor, raziskovalec, publicist in pesnik dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Z njima se je pogovarjal Tone Petelinšek.
Kmalu bomo vstopili v mesec, ki ga v Turizmu Ljubljana označujejo kot najbolj kulinaričnega. Vrača se namreč festival November Gourmet Ljubljana, ki se začenja 2. novembra. Organizatorji želijo tako domačim kot tujim turistom prikazati različne gastronomske podobe naše prestolnice. Festival – že 6. po vrsti – se letos osredotoča na ženske v kulinariki, tudi zaradi največjega ženskega športnega dogodka v zgodovini Slovenije, tj. evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ki bo istočasno kot festival. Več pa v prispevku Tine Lamovšek.
31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Posameznik se skozi življenje srečuje s številnimi izzivi. Odvisen je od svojih dejanj pa tudi od stanja v družbi. Vse dobrine so se podražile, negotova je bližnja prihodnost. Kam torej z zasluženim denarjem? Ga plemenititi, pustiti na računu ali je potrebno biti v teh divjih časih še bolj varčen? Več o tem v pogovoru s strokovnjakinjo za osebne finance, Ano Vezovišek.
Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.
Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.
Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.
Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Neveljaven email naslov