Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volilna udeležba v državah z razvito demokracijo pada, manj pomembne, kot so volitve, manj ljudi pride na volitve. Tudi v Sloveniji se danes volitev udeležuje veliko manj volilnih upravičencev kot takoj po osamosvojitvi. V najmanjšem številu in deležu se volitev udeležujeta 2 skupini – starejši in mladih. Zakaj mladih sploh gre na volitve, kakšni volivci so in ali so res politično popolnoma neangažirani?
Koliko mlade zanima politika in kakšni volivci so?
V Sloveniji se volitev udeležuje veliko manj volilnih upravičencev kot takoj po osamosvojitvi. V najmanjšem številu in deležu se volitev udeležujeta dve skupini – starejši in mladi. Po besedah izr. prof. dr. Tomaža Deželana s Fakultete za družbene vede 60 odstotkov mladih, starih med 18 in 24 let, ne hodi na parlamentarne volitve, manj pomembne, kot so volitve, večji je ta delež. Skupina je sicer zelo heterogena, a le petina mladih je politično dejavnih, hodijo na volitve, se zanimajo za aktualna dogajanja in imajo svoje mnenje. Od 20 do 25 odstotkov mladih je nezainteresiranih za politiko, 20 odstotkov jih je premalo informiranih in se bojijo odločati na volitvah, 25 odstotkov pa je cinikov, ki so že bili razočarani nad politiko. Padanje volilne udeležbe na volitvah in heterogenost znotraj starostnih skupin sicer opažajo v vseh državah z razvito demokracijo, pri vseh starostnih skupinah. A Deželan opozarja:
“Kar je najbolj problematično, je, da se mladi danes politično udejstvujejo – v tem institucionalnem smislu – precej manj kot mladi pred 10, pred 20 leti. Ravno ta upad participacije mladih je precej večji kot pri vseh drugih starostnih skupinah. To pomeni, da bodo ti mladi v manjši meri participirali tudi, ko bodo starejši. Kar pomeni, da bo vse manj ljudi odločalo o naši skupni usodi. In to je temeljni problem. Nizka volilna udeležba mladih ne pomeni le tragedije za mlade, ampak v resnici tragedijo za celotno politično skupnost.”
Razlogov za neudeležbo mladih na volitvah je več: razočaranje nad politiki, bolj individualistični življenjski stil, nezmožnost institucionalne politike, da bi sledila novim življenjskim slogom mladih in sploh znala najti mlade in k mladim osebno pristopiti. Družinsko, šolsko in širše družbeno okolje tako ne spodbuja več politične participacije, udeležba na njih je pravica in ne več dolžnost, v medijskem prostoru se velikokrat politika kaže le v prizmi škandalov in nesoglasij, prav tako je pomemben tudi pomen, ki ga volivci dajejo volitvam, dodaja izredni profesor na Fakulteti za družbene vede. Mladi, pa ne le mladi, imajo občutek, da njihov glas ne šteje, če pa bi že odločal o tem, kdo pride na oblast, se po tem ne bi spremenilo nič.
A mladi niso politično apatični
Res je, da mladi niso toliko dejavni v institucionalni politiki, a če pogledamo, kaj počnejo, so enako ali še bolj politično dejavni kot starejši sodržavljani in velikokrat tudi politično bolj pismeni, dodaja Deželan.
“Gre za to, da jih institucionalna politika ne zanima, ker jo bodisi predobro poznajo, poznajo njene pasti, so do nje kritični, bodisi institucionalna politika ne kaže življenjskih stilov posameznikov.”
Državljanski stil mladih je po besedah Deželana družbenokritičen, protesten, bolj podoben gibanju. V ospredje mladi postavljajo konkretne cilje in ne imen politikov, ne pripisujejo takšnega pomena hierarhiji kot politične stranke, njihov program je bolj fluiden. Pri neudeležbi mladih na volitvah torej ni pomembno le vprašanje, zakaj mladi ne gredo na volitve, temveč tudi to, kdaj se bo tradicionalna politika spoprijela z izzivom novih življenjskih slogov mladih in moderne tehnologije ter jim prišla naproti.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Volilna udeležba v državah z razvito demokracijo pada, manj pomembne, kot so volitve, manj ljudi pride na volitve. Tudi v Sloveniji se danes volitev udeležuje veliko manj volilnih upravičencev kot takoj po osamosvojitvi. V najmanjšem številu in deležu se volitev udeležujeta 2 skupini – starejši in mladih. Zakaj mladih sploh gre na volitve, kakšni volivci so in ali so res politično popolnoma neangažirani?
Koliko mlade zanima politika in kakšni volivci so?
V Sloveniji se volitev udeležuje veliko manj volilnih upravičencev kot takoj po osamosvojitvi. V najmanjšem številu in deležu se volitev udeležujeta dve skupini – starejši in mladi. Po besedah izr. prof. dr. Tomaža Deželana s Fakultete za družbene vede 60 odstotkov mladih, starih med 18 in 24 let, ne hodi na parlamentarne volitve, manj pomembne, kot so volitve, večji je ta delež. Skupina je sicer zelo heterogena, a le petina mladih je politično dejavnih, hodijo na volitve, se zanimajo za aktualna dogajanja in imajo svoje mnenje. Od 20 do 25 odstotkov mladih je nezainteresiranih za politiko, 20 odstotkov jih je premalo informiranih in se bojijo odločati na volitvah, 25 odstotkov pa je cinikov, ki so že bili razočarani nad politiko. Padanje volilne udeležbe na volitvah in heterogenost znotraj starostnih skupin sicer opažajo v vseh državah z razvito demokracijo, pri vseh starostnih skupinah. A Deželan opozarja:
“Kar je najbolj problematično, je, da se mladi danes politično udejstvujejo – v tem institucionalnem smislu – precej manj kot mladi pred 10, pred 20 leti. Ravno ta upad participacije mladih je precej večji kot pri vseh drugih starostnih skupinah. To pomeni, da bodo ti mladi v manjši meri participirali tudi, ko bodo starejši. Kar pomeni, da bo vse manj ljudi odločalo o naši skupni usodi. In to je temeljni problem. Nizka volilna udeležba mladih ne pomeni le tragedije za mlade, ampak v resnici tragedijo za celotno politično skupnost.”
Razlogov za neudeležbo mladih na volitvah je več: razočaranje nad politiki, bolj individualistični življenjski stil, nezmožnost institucionalne politike, da bi sledila novim življenjskim slogom mladih in sploh znala najti mlade in k mladim osebno pristopiti. Družinsko, šolsko in širše družbeno okolje tako ne spodbuja več politične participacije, udeležba na njih je pravica in ne več dolžnost, v medijskem prostoru se velikokrat politika kaže le v prizmi škandalov in nesoglasij, prav tako je pomemben tudi pomen, ki ga volivci dajejo volitvam, dodaja izredni profesor na Fakulteti za družbene vede. Mladi, pa ne le mladi, imajo občutek, da njihov glas ne šteje, če pa bi že odločal o tem, kdo pride na oblast, se po tem ne bi spremenilo nič.
A mladi niso politično apatični
Res je, da mladi niso toliko dejavni v institucionalni politiki, a če pogledamo, kaj počnejo, so enako ali še bolj politično dejavni kot starejši sodržavljani in velikokrat tudi politično bolj pismeni, dodaja Deželan.
“Gre za to, da jih institucionalna politika ne zanima, ker jo bodisi predobro poznajo, poznajo njene pasti, so do nje kritični, bodisi institucionalna politika ne kaže življenjskih stilov posameznikov.”
Državljanski stil mladih je po besedah Deželana družbenokritičen, protesten, bolj podoben gibanju. V ospredje mladi postavljajo konkretne cilje in ne imen politikov, ne pripisujejo takšnega pomena hierarhiji kot politične stranke, njihov program je bolj fluiden. Pri neudeležbi mladih na volitvah torej ni pomembno le vprašanje, zakaj mladi ne gredo na volitve, temveč tudi to, kdaj se bo tradicionalna politika spoprijela z izzivom novih življenjskih slogov mladih in moderne tehnologije ter jim prišla naproti.
Pred nami je kadrovsko prepišno obdobje. Najprej zato, ker imajo ob siceršnjem pomanjkanju kadrov zaposleni večjo pogajalsko moč in hitreje zapustijo starega delodajalca ter odidejo k novemu. Drugič pa zato, ker se nam obeta sestava nove, drugačne vlade, z njo pa na vodstvene položaje v državnih službah in državnih podjetjih prihajajo novi kadri. Ena najbolj spoštovanih kadrovnic pri nas je Milena Pervanje, ki se je z iskanjem primernih kandidatov za različne položaje ukvarjala zadnjih 25 let, zdaj je izdala tudi priročnik z naslovom Skrita moč – šest stebrov uspešnega kadrovanja.
Za nami sta dve leti pandemije, dve leti negotovosti in nenehnih sprememb, prilagajanja, novega načina življenja in seveda tudi drugačne rabe tehnologije. Strokovnjakinje in strokovnjaki so veliko opozarjali o čustvenih in duševnih stiskah otrok in mladih v tem času. Kakšne so posledice pandemije in zaprtja, ko gre za prekomerno rabo digitalnih tehnologij? Kaj bi morali narediti za »sanacijo« povzročene škode? Ali lahko tehnologija ne le krši, temveč tudi omogoča spoštovanje pravic otrok v digitalnem okolju? Urška Henigman je na pogovor o tem pred mikrofon povabila Roka Gumzeja s Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.
Projekt 1000 ur zunaj je zasnovala magistrica gozdarstva in ljubiteljica narave Lucija Odar. Drevo s 1000 lističi v krošnji spodbuja k preživljanju prostega časa v naravi. Za vsako uro, ki jo preživimo zunaj, pobarvamo en listič. Cilj je, da je krošnja drevesa pobarvana v enem letu.
Janko Prunk je bil eden prvih slovenskih zgodovinarjev, ki so se po drugi svetovni vojni začeli ukvarjati s katoliško politiko na Slovenskem. Svojo vlogo v zgodovinopisju je dokončno napovedal z doktorsko disertacijo o krščanskih socialistih med obema vojnama. Ta je pred 45 leti izšla v knjigi Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. To je bil čas, ko smo si tudi Slovenci z uporom proti okupatorju pridobili ugled v mednarodni skupnosti, hkrati pa spoznali tisto, kar je Edvard Kocbek septembra 1945 strnil v zapis, da je slovenski narod v osvobodilnem boju spoznal tri nasprotnike: okupatorja, klerikalizem in ekskluzivnost kompartije …. Dr. Janko Prunk je nedavno svojemu raziskovalnemu delu dodal še literarni prvenec – roman Iskanje pristana, v katerem se prav tako srečuje s tematiko druge svetovne vojne na Slovenskem. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Strah je ena izmed vse bolj poudarjenih čustvenih resničnosti današnjega časa in se kaže v različnih oblikah ter občutno vpliva na naše doživljanje, vedenje ter zaznavo smisla. Pogovor s predsednikom Slovenskega društva za logoterapijo Logos mag. Martinom Liscem,
Ljubljančanka Nada Tarman, ki je 2. aprila dopolnila 100 let, se je rodila na Ohridu, kjer je njen oče služboval kot puškarski mojster. Njeno življenje je v največjem delu povezano z Ljubljano, kjer se je že na začetku okupacije vključila v odporniško gibanje. Sredi meseca aprila 1945 so dekleta iz partizanskih vrst pozvali na avdicijo, ki jo je pripravil Radio Osvobodilne fronte (ROF). Nadin govor je bil odlično ocenjen. Prve dni po osvoboditvi je delovala v Ljubljani, nato pa je s tedanjim upravnikom Radia Ljubljana Antejem Novakom odšla v Celovec ter od tam v Maribor, kjer je za nekaj mesecev prevzela vodenje novoustanovljenega Radia Maribor. Na tisti čas Nado Tarman še danes spominja nekaj dobro ohranjenih fotografij, med njimi tista s podobo lepe 23 - letne črnolaske v britanski vojaški bluzi in križcem, ki jo je neznani fotograf posnel v radijskem studiu na Koroški cesti 19 v Mariboru.
Krajinska parka Strunjan in Debeli rtič skupaj z gostinci in prebivalci zmanjšujeta morske odpadke. Največ je še vedno plastičnih. Na prvem mestu so cigaretni ogorki, ki jim sledi plastika za enkratno uporabo. Zanimivo pri tem je, da je vzdolž obale več odpadkov pozimi, kot poleti ugotavljajo v Krajinskem parku Strunjan, kjer so dopoldan predstavili akcijski načrt za zmanjševanje odpadkov in izzive, ki jih prinaša uvajanje alternativnih kozarcev in drugega pribora. Poroča Lea Širok.
Problematika pomanjkanja kadra se med drugim kaže v premajhnem številu diplomantov za IKT poklice in premajhnem številu vpisnih mest na univerzitetne programe za digitalne poklice, kar je tudi posledica neobveznega predmeta Računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah.
Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci v prvi vrsti izrazili nezaupnico vladi Janeza Janše z največjo vladno strank SDS na čelu. To potrjuje izjemno visoka volilna udeležba in taktično glasovanje, zaradi katerega je Gibanje Svoboda, novinka na političnem prizorišču pod vodstvom Roberta Goloba, zmagala z naskokom, žrtve množičnega zavračanja poražene SDS pa so tudi stranke opozicijske alternative KUL.
Volitve so budno spremljali tudi umetnice in umetniki in ostali kulturni ustvarjalci. Ni skrivnost, da z ministrovanjem Vaska Simonitija, kljub rekordnemu proračunu za kulturo, niso bili zadovoljni. Največ prahu je dvigovalo razdeljevanje sredstev na javnih razpisih, kadrovanje in pogosto, tako kulturniki, zaničljiv odnos do resorja. Miha Žorž je o obetih in pričakovanjih za prihodnje povprašal nekaj ustvarjalk in ustvarjalcev s področja neodvisne umetniške scene.
Kdo bo v vladi in kdaj bomo vlado dobili, pa tudi, kaj bodo njene prve naloge?
Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.
Včerajšnje parlamentarne volitve je zaznamovala zmaga nove stranke Gibanje Svoboda, v Cvetličarni, kjer so praznovali svojo zmago, je bilo bučno. Slovenska demokratska stranka volitev ni komentirala iz svojega sedeža, v štabu NSi-ja pa so povedali, da je tretje mesto za njihovo stranko dober rezultat. Tudi v Levici so si zagotovili mesto v parlamentu, vzdušje pa je bilo v štabu vseskozi napeto.
Parlamentarne volitve 2022. Izjave iz štabov strank in iz medijskega središča Državne volilne komisije
Z gosti v studiu in novinarji na terenu analiziramo in komentiramo rezultate. Gosti: politologa Tomaž Deželan in Miro Haček, ustavni pravnik Igor Kaučič in ekonomist Marko Pahor.
Direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt o poteku vzporednih volitev.
Prvi izidi vzporednih volitev, ki jih je za RTV Slovenija opravila Mediana, in sicer na 125-i voliščih. Novinarji so se javili iz štabov strank Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD, Levica, LMŠ, Povežimo Slovenijo, SAB in medijskega središča Državne volilne komisije.
Volilni dan je vse bližje, 10. parlamentarne volitve v samostojni državi so pred vrati. Stranke imajo danes še zadnjo možnost prepričati volivce, naj v nedeljo obkrožijo prav njihovo listo in njihove kandidate. Opolnoči se začne volini molk. Kaj to pomeni?
Svetovno gibanje "Rešimo prst" ima tudi pri nas vedno več privržencev, ki opozarjajo, da je potrebno nemudoma poskrbeti za drugačno ravnanje z zemljo/prstjo, saj jo vse bolj siromašimo. Po nekaterih ocenah bomo - če nadaljujemo s takim ravnanjem kot doslej - imeli na svetu le še 60 žetev, preden prst postane nerodovitna. Razmere v Sloveniji so zaradi intenzivnega kmetovanja in industrije še bolj zaskrbljujoče.
Od svojih začetkov leta 1970 je Dan Zemlje postal letni poziv k zaščiti in upoštevanju blaginje planeta, na katerem živimo. Vendarskrb za planet zahteva več kot le en dan.
Neveljaven email naslov