Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uspeh gospodarstva je vse bolj odvisen od tuje delovne sile. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo namreč povpraševanje po dovoljenjih za delo tujcev skoraj dvakrat tolikšno kot v enakem obdobju lani. Slovenija se srečuje s strukturnimi neskladji na trgu dela. To pomeni, da se delovno aktivno prebivalstvo stara, na trgu dela pa je vedno manj primernih kvalificiranih delavcev. Zaradi neugodnih demografskih razmer je na trgu dela vsako leto približno od 8 do 12 tisoč manj ljudi. In delodajalci iščejo nove kvalificirane kadre v tujini. Prispevek Urške Valjavec.
Povpraševanje po dovoljenjih za delo tujcev se je skoraj podvojilo
Slovenija se srečuje s strukturnimi neskladji na trgu dela. To pomeni, da se delovno aktivno prebivalstvo stara, na trgu dela pa je vedno manj primernih kvalificiranih delavcev. Zaradi neugodnih demografskih razmer je na trgu dela vsako leto približno od 8 do 12 tisoč manj ljudi. In delodajalci iščejo nove kvalificirane kadre v tujini. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo povpraševanje po dovoljenjih za delo tujcev skoraj dvakrat tolikšno kot v enakem obdobju lani. Igor Antauer, predstavnik malih delodajalcev.
Delavcev ne uvažamo zato, ker si želimo tuje delovne sile, ampak zato, ker jih v Sloveniji ni. Tisti, ki izjavlja, ali jo potrebujemo ali ne, očitno nima pojma, kaj pomeni realno gospodarstvo in kaj pomeni dobiti naročilo, ga izpolniti in plačati zaposlene. Uvoz delovne sile ni vezan na nacionalnost, vezan je na potrebo po njej.
V Slovenijo še vedno prihaja največ delavcev iz Bosne in Hercegovine, za njimi so državljani Srbije, Hrvaške, Makedonije, Kosova ter Bolgarije. Na podlagi članstva v Uniji se slednji lahko prosto zaposlujejo pri nas. Iz drugih držav prihajajo državljani Ukrajine, Rusije, nekaj je Kitajcev. Največ povpraševanja je po poklicih iz gradbeništva, prometa, skladiščenja, sledijo predelovalne dejavnosti.
Kaj pa razlike med domačimi in tujimi delavci? Da ta hip precenjujemo kulturne razlike in da se pri delu pokažejo predvsem osebnostne lastnosti, razlaga samostojna raziskovalka dr. Maja Lamberger Khatib.
Praviloma nimamo težav s kulturnimi razlikami; največkrat je motiv tisti, ki nas prepriča, ko se sprašujemo, ali človeka zaposliti ali ne. Nekaj časa sem sodelovala z zavodom za zaposlovanje, opravljala sem motivacijske delavnice za iskalce zaposlitve in delodajalci so pri Slovencih povedali, da je edino, kar si želijo, da bi dobili motivirane delavce. Ni jih zanimalo, od kod prihajajo.
Pri samem vključevanju v družbo in odnosu do tujcev je pomembna tudi empatija do sočloveka in iskreno zanimanje zanj.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Uspeh gospodarstva je vse bolj odvisen od tuje delovne sile. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo namreč povpraševanje po dovoljenjih za delo tujcev skoraj dvakrat tolikšno kot v enakem obdobju lani. Slovenija se srečuje s strukturnimi neskladji na trgu dela. To pomeni, da se delovno aktivno prebivalstvo stara, na trgu dela pa je vedno manj primernih kvalificiranih delavcev. Zaradi neugodnih demografskih razmer je na trgu dela vsako leto približno od 8 do 12 tisoč manj ljudi. In delodajalci iščejo nove kvalificirane kadre v tujini. Prispevek Urške Valjavec.
Povpraševanje po dovoljenjih za delo tujcev se je skoraj podvojilo
Slovenija se srečuje s strukturnimi neskladji na trgu dela. To pomeni, da se delovno aktivno prebivalstvo stara, na trgu dela pa je vedno manj primernih kvalificiranih delavcev. Zaradi neugodnih demografskih razmer je na trgu dela vsako leto približno od 8 do 12 tisoč manj ljudi. In delodajalci iščejo nove kvalificirane kadre v tujini. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo povpraševanje po dovoljenjih za delo tujcev skoraj dvakrat tolikšno kot v enakem obdobju lani. Igor Antauer, predstavnik malih delodajalcev.
Delavcev ne uvažamo zato, ker si želimo tuje delovne sile, ampak zato, ker jih v Sloveniji ni. Tisti, ki izjavlja, ali jo potrebujemo ali ne, očitno nima pojma, kaj pomeni realno gospodarstvo in kaj pomeni dobiti naročilo, ga izpolniti in plačati zaposlene. Uvoz delovne sile ni vezan na nacionalnost, vezan je na potrebo po njej.
V Slovenijo še vedno prihaja največ delavcev iz Bosne in Hercegovine, za njimi so državljani Srbije, Hrvaške, Makedonije, Kosova ter Bolgarije. Na podlagi članstva v Uniji se slednji lahko prosto zaposlujejo pri nas. Iz drugih držav prihajajo državljani Ukrajine, Rusije, nekaj je Kitajcev. Največ povpraševanja je po poklicih iz gradbeništva, prometa, skladiščenja, sledijo predelovalne dejavnosti.
Kaj pa razlike med domačimi in tujimi delavci? Da ta hip precenjujemo kulturne razlike in da se pri delu pokažejo predvsem osebnostne lastnosti, razlaga samostojna raziskovalka dr. Maja Lamberger Khatib.
Praviloma nimamo težav s kulturnimi razlikami; največkrat je motiv tisti, ki nas prepriča, ko se sprašujemo, ali človeka zaposliti ali ne. Nekaj časa sem sodelovala z zavodom za zaposlovanje, opravljala sem motivacijske delavnice za iskalce zaposlitve in delodajalci so pri Slovencih povedali, da je edino, kar si želijo, da bi dobili motivirane delavce. Ni jih zanimalo, od kod prihajajo.
Pri samem vključevanju v družbo in odnosu do tujcev je pomembna tudi empatija do sočloveka in iskreno zanimanje zanj.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo naš najuspešnejši himalaist Viki Grošelj jutri predstavil svojo najnovejšo knjigo z naslovom Mojih 33 odprav. V njej se kronološko vrača k vzponom na 33 najvišjih in najbolj odmaknjenih gorstev sveta, od Makaluja leta 1975 do Himlunga leta 2022. 47 let, kolikor je to obdobje dolgo, je strnil na skoraj 400 straneh z barvnimi fotografijami. Njegova prejšnja knjiga, Križ čez Nepal, prav tako nosi precej simbolično ime. Z Vikijem Grošljem se je pogovarjal Jure K. Čokl in ga vprašal, ali se je pri svoji oceni, da gre za neke vrste obračun s celotno kariero, zelo zmotil.
Iz Berlina se je oglasila naša dopisnica Maja Derčar in komentirala aktualno dogajanje. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je prepovedala skrajno desno društvo Hammerskins in več povezanih skupin. Proti članom so izvedli obsežno racijo v več zveznih deželah, ki so jo pripravljali več kot eno leto. Evropske države se soočajo s povečanjem števila migrantov – s problemom se ukvarja predvsem Italija – kakšno politiko glede tega vodi Nemčija? Vse nazorneje pa se kaže, da imajo sankcije proti Rusiji številne luknje, tako na področju izvoza izdelkov na ruski trg kot pri uvozu ruske nafte. Danes v Ramsteinu tudi zaseda kontaktna skupina za Ukrajino.
V letošnjem letu so v trgovske verige na slovenski trg prišle breskve iz Srbije in slive iz Poljske, oboje so vsebovale ostanke prepovedanega pesticida KLORPIRIFOS -ETIL. Na upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so se usuli očitki o neučinkovitem nadzoru in predvsem o preslabem obveščanju potrošnikov. Uprava za varno hrano je medtem zaostrila nadzor nad uvozom iz Srbije, kar pomeni zadrževanje pošiljk, dokler niso znani rezultati analiz. Na osnovi poostrenega nadzora na meji je tako pred kratkim zadržala in poslala v uničenje 18 ton kumaric iz Srbije, ki tako niso prišle na slovenski trg. Danes so predstavniki Uprave za varno hrano predstavili postopke in ugotovitve nadzora nad ostanki pesticidov v zadnjem obdobju. Ocenili so, da je njihova komunikacija s potrošniki potekala korektno in pojasnili daje odgovornost za obveščanje potrošnikov v primeru spornih breskev in sliv na strani trgovcev. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Dobro desetletje po tem, ko je v Srbiji izbruhnila afera o krajah in preprodajah novorojenčkov, so prvi primer odkrili tudi v Sloveniji in letos maja, ko je Simona Šeremet Kalanj, aktivistka, ki se trudi za to, da bi čimveč staršev, ki so jim po rojstvu otroka rekli, da je ta umrl, dobilo uradne informacije o tem, kaj se je zares zgodilo, z nekaj primeri, ki jih je pomagala reševati, nastopila v slovenskem parlamentu, se je število staršev, ki iščejo izvirno dokumentacijo o svojih domnevno mrtvih otrocih povzpelo na 70. Minulo nedeljo so organizirali srečanje, na katerega so povabili tudi sotrpine iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Med njimi je bila tudi Dragana Naumovski, ki je leta 1990 v mariborski porodnišnici rodila sina in porodnišnico zapustila brez novorojenca. Svojo zgodbo je povedala Cirili Štuber.
Posledice avgustovskih poplav so seveda še kako prisotne, pravzaprav se šele zdaj kaže, kaj vse so pustile za seboj narasle vode. Dela bo še ogromno. Prav zato se je gospa Breda Rožič, predsednica humanitarnega in neprofitnega društva Zdravo z naravo iz Izole odločila, da to sredo, 13. september, posvetijo čiščenju nabrežine reke Meže. Gospa Rožič namreč prihaja iz Prevalj, zato se jo je videno v domačem kraju še toliko bolj dotaknilo. Kako in kdaj lahko prostovoljke in prostovoljci v sredo pomagate, pa Breda Rožič razloži v pogovoru z Lucijo Fatur.
Nasilje ima daljnosežne posledice za duševno in telesno počutje milijonov starejših oseb po vsem svetu. Prav zato Organizacija Združenih narodov vse več pozornosti posveča prav starejšim osebam in njihovim človekovim pravicam. Avgusta so objavili poročilo posebne neodvisne poročevalke Caludie Mahler o različnih pojavnih oblikah zlorab ter njeno analizo možnosti preprečevanja in zaščite starejših oseb. Novinarka Tita Mayer se je o aktualnem poročilu, katerega glavne ugotovitve so strnili pri Ženskem lobiju Slovenije, pogovarjala s predsednico ŽLS Sonjo Lokar.
Jutri, v soboto, bodo v bližini Kampora na hrvaškem otoku Rab počastili spomin na 80-letnico osvoboditve tamkajšnjega fašističnega taborišča. Italijanska okupacijska vojska ga je postavila poleti leta 1942, vanj pa zaprla na tisoče Slovencev, Italijanov in Judov. Čeprav je taborišče delovalo samo slabo leto, je v njem zaradi lakote, bolezni, poraznih higienskih razmer in nasilja umrlo več kot tisoč ljudi, predvsem civilistov. Med udeleženci proslave bodo, kot kaže, tudi letos manjkali politični predstavniki Italije. V državi, ki je med drugo svetovno vojno okupirala tudi velik del ozemlja današnje Slovenije, ohranjajo spomin na fašistično nasilje zlasti pri Združenju italijanskih partizanov ÁNPI. Zadnja leta ga vodi predsednik Gianfranco Pagliarulo, ki bo v soboto na Rabu med slavnostnimi govorniki. Z njim se je v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.
Slovenija bo prihodnje leto postala ena od izvajalk novega podiplomskega programa vesoljske fiziologije in medicine ljudi v skrajnih razmerah, ki bo prvi te vrste na svetu. Študenti dveletnega programa se bodo najprej teoretično usposabljali v Franciji in Nemčiji, v Sloveniji pa bodo opravljali praktični del študija – med drugim v skrajnih razmerah kraških jam in visokogorja Julijskih Alp.
Na ministrstvu za gospodarstvo po evropski direktivi pripravljajo zakon, ki spolne kvote uvaja tudi v gospodarstvo. S tem zakonom bodo od leta 2027 morali predstavniki podzastopanega spola, torej v večini primerov ženske, zasedati vsaj 40 odstotkov neizvršnih direktorskih mest oz. nadzorniških svetov ali vsaj tretjino vseh direktorskih mest. Spolne kvote sicer pri nas sicer niso novost. Poznamo jih denimo iz politike, kjer so po skoraj dveh desetletjih opazne pozitivne spremembe. O tej tematiki se novinar Rene Markič v prispevku pogovarja s profesorico delovnih razmerij na Univerzi v Leedsu v Združenem kraljestvu Jano Javornik, nekdanjim ustavnim sodnikom Cirilom Ribičičem in Jasno Mikić Ljubi s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Foto: Reuters/MMC
V torek je Slovenijo pretresel primer nasilja v trebanjskem domu za starejše občane. Mladoletna dijakinja je med opravljanjem počitniškega dela izvajala telesno nasilje nad varovanci, posnetke nasilja pa objavila na socialnih omrežjih. Kako razširjen je problem nasilništva v zavodih po državi? Kako je sploh lahko prišlo do tako deviantnega dejanja? Pojasnila je iskala Eva Lipovšek s sogovorniki, ki so ji povedali, da tudi slabi delovni pogoji vplivajo na razmah nasilja, ne smejo pa biti izgovor za nasilje. Država bi morala ukrepati v več smereh, opozarjajo strokovnjaki. Nujno je sprejetje interventnega zakona za reševanje kadrovske stiske v zavodih, rešiti bi morali tudi problem s podplačanostjo kadra. Nasloviti pa bi morali tudi vsesplošno neozaveščenost, pomanjkljiv sistem mentorstva in individualizem, ki mlade sili v iskanje potrditve preko socialnih omrežij. FOTO: Pixabay
Od katastrofalnih poplav je dober mesec. Življenje gre naprej, a preden se bo vrnilo v stare tire, bo preteklo še precej vode. Najtežje razmere so seveda na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi dolvodno v Občini Braslovče. Prebivalci Strug, kje je povodenj popolnoma uničila tri hiše, še vedno ne vedo ali se bodo še kdaj lahko vrnili v domači kraj. V Braslovčah nameravajo preseliti družine iz 150-ih domov, nekateri se temu upirajo. Še vedno grozijo plazovi, lokalne ceste ostajajo ne prevozne, kmetijske površine in gozdovi so opustošeni, številna podjetja še vedno niso zagnala proizvodnje, turizem je na tleh. A domačini ne stojijo križem rok, za zdaj jim ob strani še stoji država, še vedno je prisotna mednarodna pomoč. Čeprav se mudi s sanacijskimi ukrepi, pa je zdaj tudi čas za razmislek, kako naprej. V preteklosti so se namreč naredile številne napake, predvsem z umeščanjem objektov v prostor. Ob Savinji so pustošile 500 letne vode, gre za izreden dogodek, a zaradi globalnih klimatskih sprememb, ni jamstva, da se ne bo kmalu ponovil.
Slovenija je v vrhu držav po deležu ljudi, ki uživajo alkohol. To se odraža tudi pri mladih, ki se z njim srečajo veliko pred dopolnitvijo 18ega leta. Največja težava je visoka dostopnost do alkohola. Mladi ga namreč lahko naročajo tudi prek spleta, po izsledkih raziskave Zveze potrošnikov Slovenije pa jim ob tem na nobeni točki ni treba izkazati polnoletnosti. Več v pogovoru z Renejem Markičem.
Zaradi odprave posledic po letošnjih vremenskih ujmah naložbe v zdravstvu za zdaj, kot kaže, ne bodo ustavljene. Večina naložb, ki so vezane na evropska sredstva, namreč poteka v skladu z roki, pojasnjuje državni sekretar Marjan Pintar. Težave, ki so pa izhajajo predvsem iz razmer v celotni gradbeni industriji v širšem evropskem prostoru.
Desa Muck s knjigo Blazno resno o HPV poziva starše, naj s cepljenjem zaščitijo svoje otroke pred številnimi raki in drugimi boleznimi.
Po dveh mesecih bezskrbnih počitnic je znova čas, da otroci sedejo za šolske klopi. S šolo pa seveda pridejo tudi domače naloge, ocenjevanja in učenje. Čeprav se v šoli naučimo veliko različnih stvari, se le malo kdaj pogovarjamo o tem, kako se je najbolje učiti, in o tem, do kolikšne mere lahko starši pomagajo pri učenju svojim otrokom. Več v prispevku Lane Furlan, prebral ga je Marko Rozman.
Pogovarjali smo se s predsednikoma krovnih organizacij porabskih Slovencev - s predsednico Zvez Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs in predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem, zaslužnim tudi za Mali Triglav, ki stoji v Andovcih.
Za zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu je bila prvič izvoljena leta 2014, lani je bila izvoljena že tretjič. Kakšne so njene pristojnosti? Kaj lahko dejansko naredi v parlamentu pa tudi, kdaj bodo znani rezultati popisa prebivalstva?
Porabski Slovenci imajo svoje medije že več deset let, najstarejši izmed njih je časopis, tednik Porabje, ki izhaja že 32 let. Imajo tudi svojo radijsko postajo in televizijski program. O njih so spregovorili glavni urednik Radia Monošter Atila Bartakovič, glavna urednica tednika Porabje Nikoletta Vajda Nagy in Dušan Mukič, urednik televizijske oddaje Slovenski utrinki.
Interventni zakon, kjer je med drugim urejeno vprašanje solidarnostnih pomoči, so včeraj potrdili v državnem zboru. V zakonu je nabor različnih pomoči za prizadeta gospodinjstva. Vse žrtve poplav in plazov, ne glede na dohodek ali premoženje, bodo upravičene do izredne denarne socialne pomoči. O pomočeh za posameznike se z generalno direktorico Direktorata za socialne zadeve Barbaro Goričan z ministrstva za delo pogovarjala Urška Valjavec.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Na OŠ Franja Goloba Prevalje je dopisnica Metka Pirc najprej poklepetala z učenci Timotejem, Filipom, Nejcem, Tano, Tiso in Tajo ter s knjižničarko Mojco Pungartnik. V drugem javljanju iz Mežiške doline pa sta o aktualnih razmerah in dolgoročnih posledicah ujme spregovorili ravnateljica OŠ Franja Goloba Prevalje dr. Andreja Tinta in svetovalna delavka Urška Petrič.
Neveljaven email naslov