Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Deset družin iz Portugalske, Nemčije, Francije, Italije, Romunije, Kenije in Fidžija je na splošno sodišče Evropske unije vložilo tožbo zoper Evropski parlament in Svet Evropske unije. Trdijo namreč, da instituciji v načrtih do leta 2030 dopuščata previsoko stopnjo izpustov toplogrednih plinov in s tem ravnanjem ne zaščitita prebivalcev Evrope in drugih delov sveta.
Tožbo je vložilo 10 družin iz različnih držav
Deset družin iz Portugalske, Nemčije, Francije, Italije, Romunije, Kenije in Fidžija je na splošno sodišče Evropske unije vložilo tožbo zoper Evropski parlament in Svet Evropske unije. Trdijo namreč, da instituciji v načrtih do leta 2030 dopuščata previsoko stopnjo izpustov toplogrednih plinov in s tem ravnanjem ne zaščitita prebivalcev Evrope in drugih delov sveta.
Tožniki zatrjujejo, da zastavljeni cilji Unije na tem področju niso realni glede na dejanske potreba za preprečevanje nevarnih posledic podnebnih sprememb in ne ščitijo njihovih temeljnih pravic do življenja, zdravja, poklica in lastnine. Dopisnica Erika Štular je v oglašanju dejala, da v Bruslju tožba še ne odmeva.
Veliko zanimanja je bilo za predstavitev te tožbe in argumentov, ki jih deseterica družin pošilja na sodišče Evropske unije v Luksemburg. Danes smo poslušali tudi izpoved pridelovalca sivke iz Francije, ki mu je suša oklestila pridelek za 44 odstotkov v šestih letih. Tožbi se pridružuje tudi organizacija mladih iz Laponske, kjer so odvisni od severnih jelenov. Podnebne spremembe namreč ogrožajo njihovo vzrejo in s tem tradicionalni način življenja. Družine želijo, da jim sodišče prisluhne in potrdi, da gre za vprašanje človekovih pravic.
Družinam se je pri tožbi pridružil tudi širok krog nevladnih organizacij, med njimi tudi slovensko društvo za sonaraven razvoj Focus. Predstavnica društva Darja Valenčič se strinja, da so cilji, ki jih je postavila Evropska unija za znižanje emisij, premalo ambiciozni.
Tako ne mislimo le na podlagi špekulacij, ampak gre za konkretne znanstvene raziskave. Ena izmed nemških analiz kaže, da bi bilo potrebno za dvig temperatur za le dve stopinji, emisije zmanjšati za 55 odstotkov. Če bi želeli dvig temperatur ohraniti pri 1,5 °C, bi morali emisije zmanjšati še precej bolj. Cilji Evropske unije se niso nikoli prilagodili predpisom, ki jih določa pariški podnebni sporazum.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Deset družin iz Portugalske, Nemčije, Francije, Italije, Romunije, Kenije in Fidžija je na splošno sodišče Evropske unije vložilo tožbo zoper Evropski parlament in Svet Evropske unije. Trdijo namreč, da instituciji v načrtih do leta 2030 dopuščata previsoko stopnjo izpustov toplogrednih plinov in s tem ravnanjem ne zaščitita prebivalcev Evrope in drugih delov sveta.
Tožbo je vložilo 10 družin iz različnih držav
Deset družin iz Portugalske, Nemčije, Francije, Italije, Romunije, Kenije in Fidžija je na splošno sodišče Evropske unije vložilo tožbo zoper Evropski parlament in Svet Evropske unije. Trdijo namreč, da instituciji v načrtih do leta 2030 dopuščata previsoko stopnjo izpustov toplogrednih plinov in s tem ravnanjem ne zaščitita prebivalcev Evrope in drugih delov sveta.
Tožniki zatrjujejo, da zastavljeni cilji Unije na tem področju niso realni glede na dejanske potreba za preprečevanje nevarnih posledic podnebnih sprememb in ne ščitijo njihovih temeljnih pravic do življenja, zdravja, poklica in lastnine. Dopisnica Erika Štular je v oglašanju dejala, da v Bruslju tožba še ne odmeva.
Veliko zanimanja je bilo za predstavitev te tožbe in argumentov, ki jih deseterica družin pošilja na sodišče Evropske unije v Luksemburg. Danes smo poslušali tudi izpoved pridelovalca sivke iz Francije, ki mu je suša oklestila pridelek za 44 odstotkov v šestih letih. Tožbi se pridružuje tudi organizacija mladih iz Laponske, kjer so odvisni od severnih jelenov. Podnebne spremembe namreč ogrožajo njihovo vzrejo in s tem tradicionalni način življenja. Družine želijo, da jim sodišče prisluhne in potrdi, da gre za vprašanje človekovih pravic.
Družinam se je pri tožbi pridružil tudi širok krog nevladnih organizacij, med njimi tudi slovensko društvo za sonaraven razvoj Focus. Predstavnica društva Darja Valenčič se strinja, da so cilji, ki jih je postavila Evropska unija za znižanje emisij, premalo ambiciozni.
Tako ne mislimo le na podlagi špekulacij, ampak gre za konkretne znanstvene raziskave. Ena izmed nemških analiz kaže, da bi bilo potrebno za dvig temperatur za le dve stopinji, emisije zmanjšati za 55 odstotkov. Če bi želeli dvig temperatur ohraniti pri 1,5 °C, bi morali emisije zmanjšati še precej bolj. Cilji Evropske unije se niso nikoli prilagodili predpisom, ki jih določa pariški podnebni sporazum.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Neveljaven email naslov