Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljskem jutru na Prvem programu Radia Slovenija smo govorili o zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitvah v turizmu. Koliko lahko k še uspešnejšemu turizmu in prepoznavnosti Slovenije kot butične destinacije pripomorejo projekti kot sta recimo opazovalnica ptic v Škocjanskem zatoku in modularni bivak pod Skuto? Prvega je zasnoval arhitekt Robert Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, drugega so na pobudo slovenske arhitektke Špele Videčnik zasnovali ameriški študenti.
Slovenija ima bogato zgodovino gradnje v visokogorju in stavbarstvu nasploh
Naj gre za majhne hotele, bivake, hiške za najem ali mobilne bivalne enote – vse to so primeri gradnje, ki privabljajo domače in tuje poglede. Ali arhitekturni projekti lahko pomagajo pri prepoznavnosti Slovenije na področju turizma? Nekaj primerov zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitev v turizmu smo raziskali na Prvem.
Arhitektka Špela Videčnik s svojim partnerjem Rokom Omanom iz arhitekturnega biroja OFIS na Harvardu predava že peto leto. Vsako leto vodita seminar, v katerem morajo študenti pripraviti svoj arhitekturni projekt. Leta 2013 sta se odločila, da bodo študenti načrtovali zasnovo bivaka pod Skuto.
Več ko hodiva v Ameriko, bolj vidiva, koliko so tam arhitekture – predvsem enodružinske hiše – povsem enake. Ali je narejena na Floridi ali na Aljaski, se ne razlikuje popolnoma nič. Se ne prilagodi podnebnim oz. regionalnim zakonitostim. Material, statika, zasnova, oblika so povsod popolnoma enaki.
Ameriški študenti so se tako naučili, kako arhitekturo prilagoditi okoljskim in regionalnim značilnostim. Kako je bivak ob pomoči vseh donatorjev in prostovoljcev (Planinskega društva Ljubljana Matica, Planinske zveze Slovenija) ter Slovenske vojske prispel na svojo lokacijo, si lahko ogledate spodaj.
Škocjanski zatok je naravni rezervat, obkrožen z avtocesto, železnico in mestom Koper – precej hrupnim in živahnim okoljem. To specifiko narave je s svojo ekipo zaščitil arhitekt Robert Potokar z arhitekturnega biroja Ravnikar-Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, ki je obstoječo rešitev ponudil na natečaju leta 2005.
Ko hodiš po potkah in opazuješ ptice, se zgodi to, da skoraj popolnoma odmisliš promet. Tako je, kot bi bil v nekem izoliranem svetu sredi narave, hkrati pa obkrožen z vso to urbano infrastrukturo.
Glavni material objektov je les, ki z leti spreminja svojo naravo in se vse bolj zliva z okoljem. Motiv je trstičje, prevladujoča rastlina v zatoku, ki se jeseni obarva sivo. Z lesenimi objekti so motiv le nadgradili.
Ptica trstnica naredi gnezdo v trstičju tako, da ga vplete na trse in dejansko stoji v zraku. Ta neposreden povod … prav iz tega je potem nastal okrogli opazovalni stolp, pri katerem imamo na obodu dve bilki oz. nosilna stebra, znotraj je pa “gnezdo”, v katerega prideš in se potem po klančini dvigneš.
Ob zaključku gradbenih del.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljskem jutru na Prvem programu Radia Slovenija smo govorili o zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitvah v turizmu. Koliko lahko k še uspešnejšemu turizmu in prepoznavnosti Slovenije kot butične destinacije pripomorejo projekti kot sta recimo opazovalnica ptic v Škocjanskem zatoku in modularni bivak pod Skuto? Prvega je zasnoval arhitekt Robert Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, drugega so na pobudo slovenske arhitektke Špele Videčnik zasnovali ameriški študenti.
Slovenija ima bogato zgodovino gradnje v visokogorju in stavbarstvu nasploh
Naj gre za majhne hotele, bivake, hiške za najem ali mobilne bivalne enote – vse to so primeri gradnje, ki privabljajo domače in tuje poglede. Ali arhitekturni projekti lahko pomagajo pri prepoznavnosti Slovenije na področju turizma? Nekaj primerov zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitev v turizmu smo raziskali na Prvem.
Arhitektka Špela Videčnik s svojim partnerjem Rokom Omanom iz arhitekturnega biroja OFIS na Harvardu predava že peto leto. Vsako leto vodita seminar, v katerem morajo študenti pripraviti svoj arhitekturni projekt. Leta 2013 sta se odločila, da bodo študenti načrtovali zasnovo bivaka pod Skuto.
Več ko hodiva v Ameriko, bolj vidiva, koliko so tam arhitekture – predvsem enodružinske hiše – povsem enake. Ali je narejena na Floridi ali na Aljaski, se ne razlikuje popolnoma nič. Se ne prilagodi podnebnim oz. regionalnim zakonitostim. Material, statika, zasnova, oblika so povsod popolnoma enaki.
Ameriški študenti so se tako naučili, kako arhitekturo prilagoditi okoljskim in regionalnim značilnostim. Kako je bivak ob pomoči vseh donatorjev in prostovoljcev (Planinskega društva Ljubljana Matica, Planinske zveze Slovenija) ter Slovenske vojske prispel na svojo lokacijo, si lahko ogledate spodaj.
Škocjanski zatok je naravni rezervat, obkrožen z avtocesto, železnico in mestom Koper – precej hrupnim in živahnim okoljem. To specifiko narave je s svojo ekipo zaščitil arhitekt Robert Potokar z arhitekturnega biroja Ravnikar-Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, ki je obstoječo rešitev ponudil na natečaju leta 2005.
Ko hodiš po potkah in opazuješ ptice, se zgodi to, da skoraj popolnoma odmisliš promet. Tako je, kot bi bil v nekem izoliranem svetu sredi narave, hkrati pa obkrožen z vso to urbano infrastrukturo.
Glavni material objektov je les, ki z leti spreminja svojo naravo in se vse bolj zliva z okoljem. Motiv je trstičje, prevladujoča rastlina v zatoku, ki se jeseni obarva sivo. Z lesenimi objekti so motiv le nadgradili.
Ptica trstnica naredi gnezdo v trstičju tako, da ga vplete na trse in dejansko stoji v zraku. Ta neposreden povod … prav iz tega je potem nastal okrogli opazovalni stolp, pri katerem imamo na obodu dve bilki oz. nosilna stebra, znotraj je pa “gnezdo”, v katerega prideš in se potem po klančini dvigneš.
Ob zaključku gradbenih del.
Ljubitelja letalstva Borut Podgoršek in Marko Malec sta soavtorja knjige Zaljubljeni v letenje. To je prva knjiga, kjer so zbrane in opisane zgodbe slovenskih letalcev v zadnjih osemdesetih letih. Zgodbe pilotov, stevardes in letalskega mehanika, odkrivajo del bogate zgodovine letalstva na Slovenskem. Soavtorja , tudi sama navdušenca in tesno povezana z letalstvom, sta zgodbe povezala v knjigo, za katero sta tri leta zbirala gradivo. Prispevek Aljane Jocif.
Srečati se z avtorjem ali avtorico vrhunskega romana v živo sicer ni nujno za razumevanje samega besedila, lahko pa tak stik pomembno dopolni oziroma poglobi našo umetnostno izkušnjo. Prav zato velja festival literatur sveta Fabula, ki ob koncu zime že tradicionalno pripelje v Ljubljano največja imena sodobnega leposlovja z vseh koncev našega planeta, za sila dragocen dogodek na slovenskem kulturnem koledarju. Pisatelji in pisateljice namreč predavajo o svojem ustvarjanju, sodelujejo na problemskih okroglih mizah in odgovarjajo na vprašanja zvedavega občinstva ter tako širše odpirajo vrata v svoj bogati svet. Kaj natanko prinaša letošnja Fabula, ki bo potekala med 27. februarjem in 9. marcem, pa je v pogovoru z njeno umetniško direktorico, dr. Manco G. Renko, dan pred začetkom festivalskega dogajanja preverja Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Nastal je, ker so delavci in iskalci zlata na ameriškem Divjem zahodu potrebovali bolj vzdržljive hlače. V 50-ih letih prejšnjega stoletja so ga Elvis Presley, James Dean in Marlon Brando spremenili v simbol uporništva, zaradi česar so ga v nekaterih šolah, gledališčih in restavracijah celo prepovedali. Danes pa ga nosimo praktično povsod. Tema današnjega Torkovega kviza: jeans.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z generalnim sekretarjem Curling zveze Slovenije Gregorjem Riglerjem.
Najnovejša raziskava o energetski revščini v Evropski uniji, ki jo je izvedla skupina neodvisnih strokovnjakov, je pokazala, da se 17 držav unije sooča z visokimi stopnjami energetske revščine. Gospodinjstva, ki so uvrščena najnižje, pa so prizadeta zaradi zimske in poletne revščine. Kam se je po najnovejši raziskavi uvrstila Slovenija, kaj lahko pričakujemo v prihodnje glede na razvoj podnebnih sprememb in kakšni naj bi bili ukrepi za zmanjšanje energetske revščine? O tem se je Jana Bajželj pogovarjala z dr. Tomislavom Tkalcem iz Focusa, društva za sonaravni razvoj, ki je najprej pojasnil, kaj je energetska revščina.
V Vatikanu se je danes začel prvi cerkveni vrh proti spolnim zlorabam otrok. Na prvem tovrstnem srečanju, ki bo trajalo do nedelje, se je zbralo okoli 190 udeležencev, med njimi predsedniki škofovskih konferenc z vsega sveta. Iz Slovenije se konference udeležuje ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Pričakovati je, da bodo visoki predstavniki Cerkve na srečanju oblikovali protokol o nadaljnjih korakih, ki naj bi škofe usmeril k ustreznemu delovanju. Frančišek sicer ostaja realist in poudarja, da na konferenci ne bodo izkoreninili zlorabe otrok. Molk in prikrivanje spolnih zlorab nad mladoletnimi sta v Rimskokatoliški cerkvi desetletja veljala za železni zakon. Tudi v Sloveniji smo imeli primere duhovnikov, ki so bili preprosto premeščeni v drugo faro – ali pa v misijon na drugi konec sveta – za svoje zločine pa niso bili kaznovani, vsaj znotraj cerkve ne. To obdobje se je s papežem Frančiškom nesporno končalo. Čeprav smo poročali tudi o njegovih domnevnih napakah, je nekaj zadnjih primerov dokazalo, da misli resno.
Na pobudo Svetovne zveze društev turističnih vodnikov se vse od leta 1990, 21.februar obeležuje kot svetovni dan turističnih vodnikov. Na ta dan turistični vodniki organizirajo vodenja po različnih lokacijah. Namen je predstaviti dejavnost in poklic turističnega vodnika tako širši, strokovni, kakor tudi ožji javnosti. O tem s turistično vodnico Dominiko Koritnik Trepel iz Kluba profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije.
V četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki na Prvem se je oglasila Romana Erjavec in predstavila štiriletni projekt, s katerim želijo pripomoči k zaščiti rastlinskih in živalskih vrst v našem edinem narodnem park
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo nocoj otvoritev tradicionalne pregledne bienalne razstave, ki nosi naslov Arhitektura inventura in jo že devetič organizirajo člani Društva arhitektov Ljubljane. Arhitektura inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi. Več v prispevku Martine Černe.
Vasica Jamnik na vzhodnem pobočju Jelovice je s cerkvijo Svetega Primoža in Felicijana najbolj priljubljeno izhodišče za fotografe. Ti iz vsega sveta prihajajo zato, da bi ujeli poglede na čudovita ozadja Kamniško Savinjskih Alp, Karavank in znamenito cerkvijo v ospredju. Še posebej živahno je na Jamniku ob polni luni, ki je poseben izziv za izkušene mojstre fotografije in občudovalce lepega. Tako je bilo včeraj in tako je bilo tudi danes zgodaj zjutraj. S fotografi je bila tudi Aljana Jocif.
Več kot desetletje je moralo miniti, da so otroci in mladostniki v hudih duševnih stiskah končno dočakali posebej varovani oddelek za psihiatrijo, saj so bili doslej hospitalizirani skupaj z odraslimi bolniki. Danes so namreč odprli varovani oddelek za intenzivno psihiatrijo na ljubljanski psihiatrični kliniki, ki je prvi in edini v državi. Naenkrat bo lahko sprejel 10 otrok, letno okoli 120. Prostori in večino strokovnega osebja je bilo nared že več kot leto in pol, problem je bilo zaposlovanje pedopsihiatrov, ki se na razpise niso prijavljali.
Konec meseca, torej na dan izplačila pokojnin 28. februarja, bodo prejemki upokojencev nekoliko višji. Kot je znano se bodo pokojnine uskladile in zvišale za 2,7 odstotka. Poleg tega se bodo po več letih uskladile tudi invalidnine za telesno okvaro in dodatek za pomoč in postrežbo. To je danes soglasno potrdil tudi svet pokojninskega zavoda.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
17. februarja 1859 so v Rimu izvedli krstno predstavo opere Ples v maskah Guiseppeja Verdija, leta 1904 pa so v Milanu na isti dan prvič uprizorili Puccinijevo opero Madame Butterfly. Prav tako je prav 17. februarja leta 1887 je v Ljubljani pogorelo staro Deželno gledališče, ki je stalo na prostoru današnje Filharmonije. Čez pet let so odprli novo, lepše in modernejše Deželno gledališče, današnjo Opero. Vse to so razlogi, da smo 17. februarja 2019 nedeljsko jutro na Prvem namenili prav operi … Kako je nastala ta glasbena zvrst, kako se je razvijala, katere opere najraje poslušamo, kakšen je okus Slovencev za opero? Govorili smo z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom in Vladimirjem Frantarjem, odličnim ljubiteljskim poznavalcem operne ustvarjalnosti pi nas in po svetu, svoja mnenja in spomine pa so dodali tudi poslušalc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
13. licitacija vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu je privabila rekordno število prodajalcev najbolj kakovostnega, pretežno slovenskega lesa, 566 lastnikov gozdov je prodajalo 3706 hlodov, zanje so se zanimali predvsem tujci, ki bodo les predelali v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo, v furnirje za jahte in prestižne avtomobile ter glasbila. Vsakoletna licitacija najboljšega lesa je vsekakor spodbuda lastnikom gozdov. Kakopak je tokrat med najbolj zadovoljnimi prodajalci Klemen Šuštaršič, ki je iz Krimskih gozdov pripeljal po kubičnem metru najbolje ocenjen gorski javor, za hlod pa je iztržil drugo najboljšo ceno preko 11.000 evrov. Najvišja cena za hlod gorskega javorja je bila skoraj 15.400 evrov. Dobro so se prodajali orehi, gorski bresti, smreke. Najdaljši smrekov hlod, 12-metrski za kar 4.600 evrov. Kupci imajo radi tudi macesne, jablane, slive, slednje za izdelovanje pip in spominkov.
Neveljaven email naslov