Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljskem jutru na Prvem programu Radia Slovenija smo govorili o zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitvah v turizmu. Koliko lahko k še uspešnejšemu turizmu in prepoznavnosti Slovenije kot butične destinacije pripomorejo projekti kot sta recimo opazovalnica ptic v Škocjanskem zatoku in modularni bivak pod Skuto? Prvega je zasnoval arhitekt Robert Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, drugega so na pobudo slovenske arhitektke Špele Videčnik zasnovali ameriški študenti.
Slovenija ima bogato zgodovino gradnje v visokogorju in stavbarstvu nasploh
Naj gre za majhne hotele, bivake, hiške za najem ali mobilne bivalne enote – vse to so primeri gradnje, ki privabljajo domače in tuje poglede. Ali arhitekturni projekti lahko pomagajo pri prepoznavnosti Slovenije na področju turizma? Nekaj primerov zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitev v turizmu smo raziskali na Prvem.
Arhitektka Špela Videčnik s svojim partnerjem Rokom Omanom iz arhitekturnega biroja OFIS na Harvardu predava že peto leto. Vsako leto vodita seminar, v katerem morajo študenti pripraviti svoj arhitekturni projekt. Leta 2013 sta se odločila, da bodo študenti načrtovali zasnovo bivaka pod Skuto.
Več ko hodiva v Ameriko, bolj vidiva, koliko so tam arhitekture – predvsem enodružinske hiše – povsem enake. Ali je narejena na Floridi ali na Aljaski, se ne razlikuje popolnoma nič. Se ne prilagodi podnebnim oz. regionalnim zakonitostim. Material, statika, zasnova, oblika so povsod popolnoma enaki.
Ameriški študenti so se tako naučili, kako arhitekturo prilagoditi okoljskim in regionalnim značilnostim. Kako je bivak ob pomoči vseh donatorjev in prostovoljcev (Planinskega društva Ljubljana Matica, Planinske zveze Slovenija) ter Slovenske vojske prispel na svojo lokacijo, si lahko ogledate spodaj.
Škocjanski zatok je naravni rezervat, obkrožen z avtocesto, železnico in mestom Koper – precej hrupnim in živahnim okoljem. To specifiko narave je s svojo ekipo zaščitil arhitekt Robert Potokar z arhitekturnega biroja Ravnikar-Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, ki je obstoječo rešitev ponudil na natečaju leta 2005.
Ko hodiš po potkah in opazuješ ptice, se zgodi to, da skoraj popolnoma odmisliš promet. Tako je, kot bi bil v nekem izoliranem svetu sredi narave, hkrati pa obkrožen z vso to urbano infrastrukturo.
Glavni material objektov je les, ki z leti spreminja svojo naravo in se vse bolj zliva z okoljem. Motiv je trstičje, prevladujoča rastlina v zatoku, ki se jeseni obarva sivo. Z lesenimi objekti so motiv le nadgradili.
Ptica trstnica naredi gnezdo v trstičju tako, da ga vplete na trse in dejansko stoji v zraku. Ta neposreden povod … prav iz tega je potem nastal okrogli opazovalni stolp, pri katerem imamo na obodu dve bilki oz. nosilna stebra, znotraj je pa “gnezdo”, v katerega prideš in se potem po klančini dvigneš.
Ob zaključku gradbenih del.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljskem jutru na Prvem programu Radia Slovenija smo govorili o zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitvah v turizmu. Koliko lahko k še uspešnejšemu turizmu in prepoznavnosti Slovenije kot butične destinacije pripomorejo projekti kot sta recimo opazovalnica ptic v Škocjanskem zatoku in modularni bivak pod Skuto? Prvega je zasnoval arhitekt Robert Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, drugega so na pobudo slovenske arhitektke Špele Videčnik zasnovali ameriški študenti.
Slovenija ima bogato zgodovino gradnje v visokogorju in stavbarstvu nasploh
Naj gre za majhne hotele, bivake, hiške za najem ali mobilne bivalne enote – vse to so primeri gradnje, ki privabljajo domače in tuje poglede. Ali arhitekturni projekti lahko pomagajo pri prepoznavnosti Slovenije na področju turizma? Nekaj primerov zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitev v turizmu smo raziskali na Prvem.
Arhitektka Špela Videčnik s svojim partnerjem Rokom Omanom iz arhitekturnega biroja OFIS na Harvardu predava že peto leto. Vsako leto vodita seminar, v katerem morajo študenti pripraviti svoj arhitekturni projekt. Leta 2013 sta se odločila, da bodo študenti načrtovali zasnovo bivaka pod Skuto.
Več ko hodiva v Ameriko, bolj vidiva, koliko so tam arhitekture – predvsem enodružinske hiše – povsem enake. Ali je narejena na Floridi ali na Aljaski, se ne razlikuje popolnoma nič. Se ne prilagodi podnebnim oz. regionalnim zakonitostim. Material, statika, zasnova, oblika so povsod popolnoma enaki.
Ameriški študenti so se tako naučili, kako arhitekturo prilagoditi okoljskim in regionalnim značilnostim. Kako je bivak ob pomoči vseh donatorjev in prostovoljcev (Planinskega društva Ljubljana Matica, Planinske zveze Slovenija) ter Slovenske vojske prispel na svojo lokacijo, si lahko ogledate spodaj.
Škocjanski zatok je naravni rezervat, obkrožen z avtocesto, železnico in mestom Koper – precej hrupnim in živahnim okoljem. To specifiko narave je s svojo ekipo zaščitil arhitekt Robert Potokar z arhitekturnega biroja Ravnikar-Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, ki je obstoječo rešitev ponudil na natečaju leta 2005.
Ko hodiš po potkah in opazuješ ptice, se zgodi to, da skoraj popolnoma odmisliš promet. Tako je, kot bi bil v nekem izoliranem svetu sredi narave, hkrati pa obkrožen z vso to urbano infrastrukturo.
Glavni material objektov je les, ki z leti spreminja svojo naravo in se vse bolj zliva z okoljem. Motiv je trstičje, prevladujoča rastlina v zatoku, ki se jeseni obarva sivo. Z lesenimi objekti so motiv le nadgradili.
Ptica trstnica naredi gnezdo v trstičju tako, da ga vplete na trse in dejansko stoji v zraku. Ta neposreden povod … prav iz tega je potem nastal okrogli opazovalni stolp, pri katerem imamo na obodu dve bilki oz. nosilna stebra, znotraj je pa “gnezdo”, v katerega prideš in se potem po klančini dvigneš.
Ob zaključku gradbenih del.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes obeležujemo Ta veseli dan kulture, ki je posvečen zaznamovanju obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna. Tako so že 19. leto zapored kulturne ustanove po državi brezplačno odprle svoja vrata. V minulih letih se je število obiskovalcev na ta dan gibalo okrog 30 tisoč. V Ljubljani, kjer je takšnih ustanov največ, se odvija več sto različnih brezplačnih dogodkov – od predstav, koncertov, predavanj in delavnic. Med razlogi za obisk je na prvem mestu cenovna dostopnost, obiskovalce pa pritegne tudi želja po kulturnem doživetju.
"Skupaj gremo naprej" je geslo ob današnjem 3. decembru – mednarodnem dnevu invalidov. Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije ob mednarodnem dnevu invalidov opozarja, da se Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov ne uresničuje dovolj ter da so človekove pravice invalidov ogrožene predvsem zaradi visoke stopnje revščine in socialne izključenosti, zmanjšanja obsega financiranja posebnih socialnih programov invalidskih organizacij in nezadostnega posvetovanja z invalidskimi organizacijami v postopkih priprave in izvajanja zakonodaje in politik. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Sveta za invalide Republike Slovenije Daneta Kastelica. Ocenil je delo države in invalidskih organizacij v tem letu, pojasnil, zakaj zagovarja mnenje, da mora Svet za invalide Republike Slovenije postati neodvisen organ za zaščito pravic invalidov, ter opozoril tudi na druge težave, s katerimi se ti srečujejo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Digitalizacija je spremenila vse področja našega življenja, poti nazaj ni več, naša prihodnost bo sobivanje s številnimi povezanimi pametnimi napravami, ki nas bodo spremljale na vsakem koraku. Računalniki so postali del našega vsakdana, spremljajo nas na vsakem koraku. Vešča uporaba in razumevanje delovanja računalnikov je osnovno znanje, potrebno za življenje v sodobnem svetu. Code Week Slovenija, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Microsoft Slovenija so ta teden predstavili nov projekt za spodbujanje sodobnih pristopov k razvoju digitalnih veščin v osnovnih šolah, poimenovan Micro:bit na šoli, v okviru katerega bo 15 osnovnih šol prejelo 15 mikrokrmilnikov BBC Micro:bit. Šole se lahko prijavijo še do 5. decembra do 14.00. Več o tem v prispevku Urške Henigman.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V teh dneh v Ljubljani potekajo Dnevi družbene odgovornosti, ki so namenjeni promociji, izobraževanju in osveščanju o pomenu družbeno odgovornega poslovanja in obnašanja. Dneve organizirata Mreža za družbeno odgovornost Slovenije ter Ekvilib Inštitut skupaj s partnerji. Kako politike in prakse poslovanja podjetij in drugih akterjev potekajo v praksi je preveril Marko Rozman.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogajanja s sindikati javnega sektorja še niso zaključena, zato tudi niso znane vse finančne posledice dogovora vlade in stavkovnih odborov. Dejstvo pa je, da bodo morala biti sredstva za napovedana zvišanja plač zagotovljena v okviru obstoječih sistemov financiranja za povečane stroške dela. Po vzoru Združenja zdravstvenih zavodov so se zdaj oglasili tudi v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in pozvali odgovorne, da zagotovijo potrebna sredstva. Če se to ne bo zgodilo, bodo domovi za starejše primorani podražiti oskrbnine, ki pri nas glede na ostale evropske države že tako ali tako močno udarijo po žepu.
Ko se je šele začel risati dan, nas je, preden se je odpravila v ambulanto, na Prvem obiskala dr. Nina Fokter Dovnik. Pred kratkim je prejela posebno priznanje Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO). Na specialističnem izpitu iz internistične onkologije, ki ga je opravljala lani v Madridu, je namreč dosegla največje možno število točk in bila najboljša med 360 kandidati iz vsega sveta. O izpitu, onkologiji, malih radovednostih, ki so prerasle v velike raziskave in delo, prehojenih poteh in željah za prihodnost se je pogovarjala z Mojco Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Potem ko je Rusija v bližini polotoka Krim zavzela tri ukrajinske ladje, je ukrajinski predsednik Petro Porošenko podpisal odlok o razglasitvi vojnih razmer za dva meseca, ki pa ga mora odobriti še parlament. Kaj se je zgodilo? V bližini polotoka Krim je najprej ladja ruske obalne straže trčila v ukrajinski vlačilec, nato pa so ruski specialci streljali in zasegli tri ukrajinske ladje – vlačilec in še dve manjši vojaški ladji. Rusija je potrdila uporabo strelnega orožja. Po trditvah Moskve so bili poškodovani trije ukrajinski mornarji, po trditvah Kijeva pa je ranjenih šest ljudi. O tem smo se pogovarjali z nekdanjim dopisnikom iz Moskve in odgovornim urednikom Prvega dr. Andrejem Stoparjem.
Slovenija je dežela, kjer že desetletja prevladuje tako imenovana mokra kultura. Po porabi alkohola smo namreč visoko nad evropskim povprečjem, ki pa je že tako skoraj dvakrat višje kot svetovno. Letno popijemo 10,5 litra čistega alkohola na prebivalca starejšega od 15 let, pivske navade pa se že desetletja ne spreminjajo. Posebej zaskrbljujoče je, da narašča poraba alkohola med mladostniki in mladimi, še posebej med dekleti. Stroški zaradi škode, ki jo imamo zaradi tega že več kot dvakrat presegajo koristi, kot jih ima zaradi trošarine državni proračun, ugotavljajo danes na 10. nacionalni konferenci o alkoholni politiki. Tam je bila tudi Helena Lovinčič.
Umetna inteligenca in humanoidni roboti že uresničujejo nekatere znanstveno fantastične scenarije. V veliko primerih gre v resnici za trike v smislu »pokaži kaj znaš«, pravih razmišljujočih bitij še nismo ustvarili. Kje so meje umetne inteligence, kakšna naj bodo njene pravice in koliko svobodne volje naj ji dopustimo? To so vprašanja, ki si jih bo človeštvo najverjetneje moralo zastaviti. Odgovore na vprašanji, o čem bodo razmišljali humanoidni roboti in kako bodo živeli leta 2084, pa ponuja predstava Robot Nao, ki si jo še danes in jutri lahko brezplačno ogledate v Kinu Šiška. V njej nastopa robot Nao, predstavo pa bi moral odigrati osemkrat dnevno. Prvi dan se je zataknilo, saj Nao zaradi neznanih programskih hroščev ni deloval pravilno. Je bila vzrok trema ali protest? Na vrata so izobesili napis: »Zaradi osebnih razlogov danes ne delam«. Po stresnem prvem dnevu CoFestivala Nao zdaj nastopa, sicer v angleščini. Z avtorjem predstave in koreografom Dejanom Srhojem se je pogovarjala Urška Henigman.
25. november je dan, ki se je za vedno zapisal v slovensko letalsko zgodovino. Na ta dan pred 109 leti, samo 6 let za poletom bratov Wright, Edvard Rusjan prvič poleti z letalom lastne izdelave. Za naš radio je prvi Rusjanov polet opisal Srečko Gombač, avtor knjige o začetkih motornega letenja med Slovenci. O tistih najbolj pomembnih mejnikih v civilnem oz. komercialnem letalstvu smo govorili z Borutom Podgorškom, dipl. inž. strojništva (smer letalstvo), ki je tudi avtor slovenskega letalskega portala Sierra5.net. Svoje poklicne izkušnje pa sta z nami delila še Alen Debeljak, kapitana pri Adrii Airways, in Natalija Jezerčić, stevardesa pri Emiratih.
Kritičen pogled na ameriški "črni petek", ki ga z vsakim letom bolj posvojujejo tudi naši trgovci, je prispevala Živa Lopatič, vodja pravične trgovine Tri MUHE in soustanoviteljica Zadruge BUNA.
Prejšnji konec tedna je Ljubljano obiskal eden najbolj vidnih, vplivnih pa tudi razvpitih in kontroverznih javnih intelektualcev na svetu, kanadski psiholog Jordan B. Peterson, čigar knjiga 12 pravil za življenje, v kateri ponuja recepte za premagovanje kaosa sodobnega življenja, je postala globalna pa – odkar je za prevod poskrbela založba Družina – tudi slovenska prodajna uspešnica. Peterson je imel dobro obiskano predavanje na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, mi pa smo ga po predavanju povabili pred naš mikrofon. O 12 pravilih za življenje se je z Jordanom Petersonom pogovarjal Goran Dekleva, prvode pa je bral Matej Rus. foto: Wikipedia
Pritiski na novinarje in lastništvo medijev sta tudi osrednji temi letošnjega, sicer že sedmega festivala Naprej/Forward. Na razpravi "Medijska bera 2018” so predstavili štiri medijske projekte, ki so v tem letu odstopali od povprečja.
Slovenija letos praznuje 50. letnico organizirane psihoterapevtske dejavnosti in 50. letnico ustanovitve Sekcije za psihoterapijo pri Slovenskem zdravniškem društvu.
Neveljaven email naslov