Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljskem jutru na Prvem programu Radia Slovenija smo govorili o zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitvah v turizmu. Koliko lahko k še uspešnejšemu turizmu in prepoznavnosti Slovenije kot butične destinacije pripomorejo projekti kot sta recimo opazovalnica ptic v Škocjanskem zatoku in modularni bivak pod Skuto? Prvega je zasnoval arhitekt Robert Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, drugega so na pobudo slovenske arhitektke Špele Videčnik zasnovali ameriški študenti.
Slovenija ima bogato zgodovino gradnje v visokogorju in stavbarstvu nasploh
Naj gre za majhne hotele, bivake, hiške za najem ali mobilne bivalne enote – vse to so primeri gradnje, ki privabljajo domače in tuje poglede. Ali arhitekturni projekti lahko pomagajo pri prepoznavnosti Slovenije na področju turizma? Nekaj primerov zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitev v turizmu smo raziskali na Prvem.
Arhitektka Špela Videčnik s svojim partnerjem Rokom Omanom iz arhitekturnega biroja OFIS na Harvardu predava že peto leto. Vsako leto vodita seminar, v katerem morajo študenti pripraviti svoj arhitekturni projekt. Leta 2013 sta se odločila, da bodo študenti načrtovali zasnovo bivaka pod Skuto.
Več ko hodiva v Ameriko, bolj vidiva, koliko so tam arhitekture – predvsem enodružinske hiše – povsem enake. Ali je narejena na Floridi ali na Aljaski, se ne razlikuje popolnoma nič. Se ne prilagodi podnebnim oz. regionalnim zakonitostim. Material, statika, zasnova, oblika so povsod popolnoma enaki.
Ameriški študenti so se tako naučili, kako arhitekturo prilagoditi okoljskim in regionalnim značilnostim. Kako je bivak ob pomoči vseh donatorjev in prostovoljcev (Planinskega društva Ljubljana Matica, Planinske zveze Slovenija) ter Slovenske vojske prispel na svojo lokacijo, si lahko ogledate spodaj.
Škocjanski zatok je naravni rezervat, obkrožen z avtocesto, železnico in mestom Koper – precej hrupnim in živahnim okoljem. To specifiko narave je s svojo ekipo zaščitil arhitekt Robert Potokar z arhitekturnega biroja Ravnikar-Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, ki je obstoječo rešitev ponudil na natečaju leta 2005.
Ko hodiš po potkah in opazuješ ptice, se zgodi to, da skoraj popolnoma odmisliš promet. Tako je, kot bi bil v nekem izoliranem svetu sredi narave, hkrati pa obkrožen z vso to urbano infrastrukturo.
Glavni material objektov je les, ki z leti spreminja svojo naravo in se vse bolj zliva z okoljem. Motiv je trstičje, prevladujoča rastlina v zatoku, ki se jeseni obarva sivo. Z lesenimi objekti so motiv le nadgradili.
Ptica trstnica naredi gnezdo v trstičju tako, da ga vplete na trse in dejansko stoji v zraku. Ta neposreden povod … prav iz tega je potem nastal okrogli opazovalni stolp, pri katerem imamo na obodu dve bilki oz. nosilna stebra, znotraj je pa “gnezdo”, v katerega prideš in se potem po klančini dvigneš.
Ob zaključku gradbenih del.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljskem jutru na Prvem programu Radia Slovenija smo govorili o zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitvah v turizmu. Koliko lahko k še uspešnejšemu turizmu in prepoznavnosti Slovenije kot butične destinacije pripomorejo projekti kot sta recimo opazovalnica ptic v Škocjanskem zatoku in modularni bivak pod Skuto? Prvega je zasnoval arhitekt Robert Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, drugega so na pobudo slovenske arhitektke Špele Videčnik zasnovali ameriški študenti.
Slovenija ima bogato zgodovino gradnje v visokogorju in stavbarstvu nasploh
Naj gre za majhne hotele, bivake, hiške za najem ali mobilne bivalne enote – vse to so primeri gradnje, ki privabljajo domače in tuje poglede. Ali arhitekturni projekti lahko pomagajo pri prepoznavnosti Slovenije na področju turizma? Nekaj primerov zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitev v turizmu smo raziskali na Prvem.
Arhitektka Špela Videčnik s svojim partnerjem Rokom Omanom iz arhitekturnega biroja OFIS na Harvardu predava že peto leto. Vsako leto vodita seminar, v katerem morajo študenti pripraviti svoj arhitekturni projekt. Leta 2013 sta se odločila, da bodo študenti načrtovali zasnovo bivaka pod Skuto.
Več ko hodiva v Ameriko, bolj vidiva, koliko so tam arhitekture – predvsem enodružinske hiše – povsem enake. Ali je narejena na Floridi ali na Aljaski, se ne razlikuje popolnoma nič. Se ne prilagodi podnebnim oz. regionalnim zakonitostim. Material, statika, zasnova, oblika so povsod popolnoma enaki.
Ameriški študenti so se tako naučili, kako arhitekturo prilagoditi okoljskim in regionalnim značilnostim. Kako je bivak ob pomoči vseh donatorjev in prostovoljcev (Planinskega društva Ljubljana Matica, Planinske zveze Slovenija) ter Slovenske vojske prispel na svojo lokacijo, si lahko ogledate spodaj.
Škocjanski zatok je naravni rezervat, obkrožen z avtocesto, železnico in mestom Koper – precej hrupnim in živahnim okoljem. To specifiko narave je s svojo ekipo zaščitil arhitekt Robert Potokar z arhitekturnega biroja Ravnikar-Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, ki je obstoječo rešitev ponudil na natečaju leta 2005.
Ko hodiš po potkah in opazuješ ptice, se zgodi to, da skoraj popolnoma odmisliš promet. Tako je, kot bi bil v nekem izoliranem svetu sredi narave, hkrati pa obkrožen z vso to urbano infrastrukturo.
Glavni material objektov je les, ki z leti spreminja svojo naravo in se vse bolj zliva z okoljem. Motiv je trstičje, prevladujoča rastlina v zatoku, ki se jeseni obarva sivo. Z lesenimi objekti so motiv le nadgradili.
Ptica trstnica naredi gnezdo v trstičju tako, da ga vplete na trse in dejansko stoji v zraku. Ta neposreden povod … prav iz tega je potem nastal okrogli opazovalni stolp, pri katerem imamo na obodu dve bilki oz. nosilna stebra, znotraj je pa “gnezdo”, v katerega prideš in se potem po klančini dvigneš.
Ob zaključku gradbenih del.
Medtem ko se kmetijstvo v zahodni in severni Evropi zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin in visokih temperatur sooča z veliko škodo, visoke temperature pri nas trajajo šele dober teden in bodo kot kaže konec tedna popustile. Jernejka Drolec je preverila, kakšne težave povzročajo visoke temperature v kmetijski pridelavi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Anketa med obiskovalci letnega kina Dragon Summer Cinema na Vegovi v Ljubljani, ki je letošnja novost. Ljubljana sicer ponuja kar nekaj letnih kinematografov, obiskovalce pa smo vprašali, ali so redni obiskovalci kina na prostem in kako se ta razlikuje od tistega običajnega v kinodvorani
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob visokih jubilejih: 240-letnici prvega vzpona na Triglav in 125-letnici organiziranega planinstva, 90-letnici Radia Slovenija in 60-letnici TV Slovenija
Pogovor s poznavalcem kino zgodovine Klemnom Žunom o razvoju letnega kina pri nas, aktualni pobudbi in ljudeh, ki kinematografe na prostem obiskujejo.
Pogovor z Erikom Tothom, koordinatorjem kulturnega in filmskega programa Art kina Odeon Izola, pod čigar okriljem deluje Letni kino Arrigoni.
Po sinočnji odločitvi sveta Levice, da je stranka - glede na zapisano v osnutku koalicijske pogodbe - pripravljena na projektno, ne pa tudi polnopravno sodelovanje, se vse bolj zdi, da bo Slovenija dobila manjšinsko vlado. Podprla jo bo - kot pravi Luka Mesec - tudi Levica, ne bo pa sodelovala v njej. Marjan Šarec, ki je oblikovanje vlade z manj kot 46-imi glasovi doslej zavračal, ne odkimava več in napoveduje začetek pogovorov o projektnem sodelovanju. Predvidoma v začetku prihodnjega tedna se bo šesterica uskladila o "protokolu" oziroma načinu sodelovanja, organi strank pa bodo odločali o ustreznosti osnutka koalicijske pogodbe.
Cimos je včeraj od hrvaške države za milijon evrov kupil 22 tisoč kvadratnih metrov zemljišča v Buzetu in napovedal izvajanje načrtovanega investicijskega ciklusa. Le nekaj deset kilometrov stran od Kopra, kjer ima družba svoj sedež, se torej obetajo nove naložbe, medtem ko enemu od dveh koprskih podjetij grozita likvidacija in odpuščanje delavcev. O tem, kakšna usoda čaka Cimosovo proizvodno lokacijo v Kopru, se je z Jasno Preskar, ki na Radiu Koper v zadnjem obdobju spremlja dogajanje v Cimosu, pogovarjal Bojan Leskovec. Uradnih informacij za zdaj ni saj se novi lastnik Cimosa na novinarska vprašanja ne odziva, ali pa so odgovori zelo skopi. V Kopru imata sicer sedež dve Cimosovi družbi, Invalidsko podjetje in Kinematika. Ta deluje od lanske jeseni; novi Cimosovi lastniki so jo ustanovili z namenom, da jo prodajo. Ker kupca ne najdejo, jo nameravajo likvidirati. Znebiti se nameravajo tretjine zaposlenih, okrog 50 ljudi, čeprav sindikati zatrjujejo, da bo številka nižja. Dogajanje naj bi nakazovalo na to, da v Kopru Italijani nimajo strateških načrtov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Ptuju so sinoči namenu predali nov spominski park, ki je nastal na območju starega mestnega pokopališča. Tam je mestna občina v 1,2 milijona evrov vrednem projektu poskrbela tudi za ohranitev večine nagrobnikov, ob tem pa nekdanjemu pokopališču namenja nove vsebine. Med drugim bodo organizirali kulturne dogodke in izobraževalne dejavnosti.
Okoljevarstvene organizacije so današnji dan razglasile za dan ekološkega dolga. Od danes naprej celo človeštvo živi na kredit!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Kostanjevici na Krki so nedavno očistili Banovo jamo. Približno sto metrsko brezno v bližini kostanjeviške turistične jame je bilo eno večji črnih odlagališč na Dolenjskem. Prebivalci so vanjo desetletja metali odpadke, tudi okolju zelo nevarne. To bi lahko povzročilo katastrofo, saj brezno leži zelo blizu turistične kostanjeviške jame, kjer je zajetje pitne vode. Več v prispevku Suzane Vahtarič.
V štali najmanj 200 let stare domačije pr Petrov na Brodu v Logatcu so to poletje zamenjali stare kamnite stebre, ki podpirajo obokan oziroma velban strop. Nove so ročno izklesali študentje 2. letnika Viške strokovne šole iz Sežane, zamenjava pa je bila vse prej kot lahka. Domačijo Pr Petrov v Logatcu so Korenčevi pra-stari starši kupili pred 102. letoma, nazadnje pa je v njej do pred treh let živela babica lastnika Andreja Korenča. Hiša je sicer prazna, vendar ne sameva, saj ji skušata dati primerno vsebino, pravi lastnica Anja Sedej. Kaj je menjava stebrov pomenila študentom? Več v prispevku Sabrine Mulec.
Direktorica sektorja za nakazovanje pokojnin z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marjetka Medved Mrvar o novostih
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov