Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljskem jutru na Prvem programu Radia Slovenija smo govorili o zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitvah v turizmu. Koliko lahko k še uspešnejšemu turizmu in prepoznavnosti Slovenije kot butične destinacije pripomorejo projekti kot sta recimo opazovalnica ptic v Škocjanskem zatoku in modularni bivak pod Skuto? Prvega je zasnoval arhitekt Robert Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, drugega so na pobudo slovenske arhitektke Špele Videčnik zasnovali ameriški študenti.
Slovenija ima bogato zgodovino gradnje v visokogorju in stavbarstvu nasploh
Naj gre za majhne hotele, bivake, hiške za najem ali mobilne bivalne enote – vse to so primeri gradnje, ki privabljajo domače in tuje poglede. Ali arhitekturni projekti lahko pomagajo pri prepoznavnosti Slovenije na področju turizma? Nekaj primerov zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitev v turizmu smo raziskali na Prvem.
Arhitektka Špela Videčnik s svojim partnerjem Rokom Omanom iz arhitekturnega biroja OFIS na Harvardu predava že peto leto. Vsako leto vodita seminar, v katerem morajo študenti pripraviti svoj arhitekturni projekt. Leta 2013 sta se odločila, da bodo študenti načrtovali zasnovo bivaka pod Skuto.
Več ko hodiva v Ameriko, bolj vidiva, koliko so tam arhitekture – predvsem enodružinske hiše – povsem enake. Ali je narejena na Floridi ali na Aljaski, se ne razlikuje popolnoma nič. Se ne prilagodi podnebnim oz. regionalnim zakonitostim. Material, statika, zasnova, oblika so povsod popolnoma enaki.
Ameriški študenti so se tako naučili, kako arhitekturo prilagoditi okoljskim in regionalnim značilnostim. Kako je bivak ob pomoči vseh donatorjev in prostovoljcev (Planinskega društva Ljubljana Matica, Planinske zveze Slovenija) ter Slovenske vojske prispel na svojo lokacijo, si lahko ogledate spodaj.
Škocjanski zatok je naravni rezervat, obkrožen z avtocesto, železnico in mestom Koper – precej hrupnim in živahnim okoljem. To specifiko narave je s svojo ekipo zaščitil arhitekt Robert Potokar z arhitekturnega biroja Ravnikar-Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, ki je obstoječo rešitev ponudil na natečaju leta 2005.
Ko hodiš po potkah in opazuješ ptice, se zgodi to, da skoraj popolnoma odmisliš promet. Tako je, kot bi bil v nekem izoliranem svetu sredi narave, hkrati pa obkrožen z vso to urbano infrastrukturo.
Glavni material objektov je les, ki z leti spreminja svojo naravo in se vse bolj zliva z okoljem. Motiv je trstičje, prevladujoča rastlina v zatoku, ki se jeseni obarva sivo. Z lesenimi objekti so motiv le nadgradili.
Ptica trstnica naredi gnezdo v trstičju tako, da ga vplete na trse in dejansko stoji v zraku. Ta neposreden povod … prav iz tega je potem nastal okrogli opazovalni stolp, pri katerem imamo na obodu dve bilki oz. nosilna stebra, znotraj je pa “gnezdo”, v katerega prideš in se potem po klančini dvigneš.
Ob zaključku gradbenih del.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljskem jutru na Prvem programu Radia Slovenija smo govorili o zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitvah v turizmu. Koliko lahko k še uspešnejšemu turizmu in prepoznavnosti Slovenije kot butične destinacije pripomorejo projekti kot sta recimo opazovalnica ptic v Škocjanskem zatoku in modularni bivak pod Skuto? Prvega je zasnoval arhitekt Robert Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, drugega so na pobudo slovenske arhitektke Špele Videčnik zasnovali ameriški študenti.
Slovenija ima bogato zgodovino gradnje v visokogorju in stavbarstvu nasploh
Naj gre za majhne hotele, bivake, hiške za najem ali mobilne bivalne enote – vse to so primeri gradnje, ki privabljajo domače in tuje poglede. Ali arhitekturni projekti lahko pomagajo pri prepoznavnosti Slovenije na področju turizma? Nekaj primerov zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitev v turizmu smo raziskali na Prvem.
Arhitektka Špela Videčnik s svojim partnerjem Rokom Omanom iz arhitekturnega biroja OFIS na Harvardu predava že peto leto. Vsako leto vodita seminar, v katerem morajo študenti pripraviti svoj arhitekturni projekt. Leta 2013 sta se odločila, da bodo študenti načrtovali zasnovo bivaka pod Skuto.
Več ko hodiva v Ameriko, bolj vidiva, koliko so tam arhitekture – predvsem enodružinske hiše – povsem enake. Ali je narejena na Floridi ali na Aljaski, se ne razlikuje popolnoma nič. Se ne prilagodi podnebnim oz. regionalnim zakonitostim. Material, statika, zasnova, oblika so povsod popolnoma enaki.
Ameriški študenti so se tako naučili, kako arhitekturo prilagoditi okoljskim in regionalnim značilnostim. Kako je bivak ob pomoči vseh donatorjev in prostovoljcev (Planinskega društva Ljubljana Matica, Planinske zveze Slovenija) ter Slovenske vojske prispel na svojo lokacijo, si lahko ogledate spodaj.
Škocjanski zatok je naravni rezervat, obkrožen z avtocesto, železnico in mestom Koper – precej hrupnim in živahnim okoljem. To specifiko narave je s svojo ekipo zaščitil arhitekt Robert Potokar z arhitekturnega biroja Ravnikar-Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, ki je obstoječo rešitev ponudil na natečaju leta 2005.
Ko hodiš po potkah in opazuješ ptice, se zgodi to, da skoraj popolnoma odmisliš promet. Tako je, kot bi bil v nekem izoliranem svetu sredi narave, hkrati pa obkrožen z vso to urbano infrastrukturo.
Glavni material objektov je les, ki z leti spreminja svojo naravo in se vse bolj zliva z okoljem. Motiv je trstičje, prevladujoča rastlina v zatoku, ki se jeseni obarva sivo. Z lesenimi objekti so motiv le nadgradili.
Ptica trstnica naredi gnezdo v trstičju tako, da ga vplete na trse in dejansko stoji v zraku. Ta neposreden povod … prav iz tega je potem nastal okrogli opazovalni stolp, pri katerem imamo na obodu dve bilki oz. nosilna stebra, znotraj je pa “gnezdo”, v katerega prideš in se potem po klančini dvigneš.
Ob zaključku gradbenih del.
Urednica uredništva glasbenih in baletnih oddaj na televiziji Slovenija in scenaristka glasbeno dokumentarnega filma 2Cellos 2Obraza o svetovno znanih čelistih Luki Šuliču in Stjepanu Hauserju, ki ga bodo premierno predvajali v sredo, 15. novembra, ob 20. uri na TV SLO2. 2Cellos, akademsko izobražena violončelista, sta zaslovela s priredbami pop, rock in filmske glasbe. Danica nam bo v prvem delu pogovora zaupala nekaj podrobnosti o dokumentarcu, v drugem delu pogovora pa bo kot muzikologinja spregovorila o glasbi, njeni skrivnosti, moči in lepoti.
Videoposnetek predelave skladbe Smooth Criminal v izvedbi zdaj že slavnega dueta Two Cellos ju je pred dobrimi petimi leti izstrelil med zvezde t.i. crossover muziciranja. V ljubljanskih Stožicah smo ju pred petimi leti videli kot predskupino Eltona Johna, s katerim sta v treh letih prepotovala ves svet in že takrat so se spletle vezi, ki so obetale dobro sodelovanje. Danica Dolinar, scenaristka in avtorica njunega prvega dokumentarnega intervjuja, ki je takrat nastal, je dobro izkoristila enkratno priložnost in po pomladanskem koncertu filmske glasbe izpeljala dokumentarni film, ki si ga lahko nocoj ob 20-tih ogledamo na Drugem programu TV Slovenija. Z Danico Dolinar se je pogovarjala Cirila Štuber.
O primeru sirskega begunca Ahmada Šameja smo se pogovarjali z Jernejo Turin z Amnesty International.
Letos mineva že 15 let, od kar je bil 14. novembra 2002 objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabljati svoj jezik – znakovni jezik pred vsemi javnimi ustanovami. Leta 2014 pa je Vlada RS razglasila, da se 14. november v Republiki Sloveniji obeležuje kot Dan slovenskega znakovnega jezika. Današnji dan pa je še posebej pomemben, saj je od danes dalje Slovenski znakovni jezik vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine. O tem, kaj to pomeni za gluhe osebe boste lahko slišali v pogovoru Petre Medved s sekretarjem Zveze Društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom.
Slovenija se je z današnjim mednarodnim seminarjem v Ljubljani uradno vključila v evropsko partnerstvo za inovacije v kmetijstvu. Gre za nov pristop k spodbujanju inovativnih rešitev, ki izhajajo iz konkretnih potreb in prinašajo skupno korist.
Naši novinarji so bili tako v taboru Boruta Pahorja kot Marjana Šarca. V studiu je voditeljica Jolanda Lebar z gostoma doktorjem Matevžem Tomšičem in doktorjem Tomažem Deželanom analizirala tri tedne kampanje pred drugim krogom, vedenje političnih strank v kampanji, skratka vse, kar se je v nedeljo zgodilo.
Bill Cosby, Harvey Weinstein, Steven Seagal, Kevin Spacey, Louis C. K., Gary Goddard … in seznam se širi. Kolateralne žrtve spolnih prestopnikov iz Hollywooda so tudi njihove umetniške stvaritve. Popularna kultura si umiva roke in produkte, v katerih se pojavljajo umetniško talentirani spolni izprijenci, »očiščuje« tako, da jih poustvarja brez kontroverznih elementov: proizvajalec računalniških igric Activision je denimo Spaceya že zbrisal iz igre Call of Duty: Advanced Warfare, kjer se je pojavljal kot eden ključnih likov v zgodbi, ter ga v novi različici nadomestil z animacijo in glasom domnevno moralno čistega Toma Hanksa. Podobno želijo storiti z nekaterimi filmi, v katerih je nastopil.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Naši učenci so na področju državljanske védnosti nad mednarodnim povprečjem, je pokazala Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja, ki jo je med skoraj 3 tisoč osmošolci in 2 tisoč učitelji na 135 slovenskih šolah leta 2016 izpeljal Pedagoški inštitut.
Odlivanje posmrtne maske je ena najstarejših portretnih kiparskih tehnik, pri kateri gre pravzaprav za jemanje obrazne maske po smrti. To tehniko so poznali že v starem Egiptu, a zanimanje članov Društva za domače raziskave se veže predvsem na 19. in 20., pa tudi 21. stoletje. Nekaj izsledkov raziskave, ki jo člani omenjenega društva skupaj s sodelavci iz NUKA, Moderne galerije, Mestnega muzeja in univerze v Oslu opravljajo v okviru evropskega projekta TRACES, si je mogoče ogledati v galeriji Vžigalica v Ljubljani.
Špansko tožilstvo je za obtožene predstavnike katalonske vlade zahtevalo preiskovalni pripor, in sicer - razen v primeru enega ministra - brez možnosti izpustitve za plačilo varščine. Od 14-ih obtoženih ministrov jih na današnje zaslišanje na višjem sodišču v Madridu ni prišlo pet, med njimi tudi odstavljeni katalonski voditelj Carles Puigdemont. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob 12-ih prekinili delo.
Shiva šiva vzdržljiva, Shiva šiva ubogljiva, Shiva šiva zavrgljiva .. pesem Katarine Juvančič, napisana prav za koncert ženskega pevskega zbora Rož, ki je prava multimedijska gledališko glasbena predstava, predstava, ki spodbudi premislek o vlogi dela v času globalizacije.
Na zaslišanje pred sodišči v Madridu je danes prišlo 15 predstavnikov odstavljenih katalonskih oblasti, med njimi pa ni bilo predsednika vlade Carlesa Puigdemonta in štirih ministrov. Njihov belgijski odvetnik je predlagal, da bi jih zaslišali iz Bruslja prek videokonference.
Danes in jutri naj bi se katalonski predsednik Carles Puigdemont in člani regionalne vlade zglasili na višjem sodišču v Madridu, potem ko je državni tožilec zoper njih zoper njih vložil obtožnice zaradi upora in malverzacij z javnimi sredstvi. Puigdemon za zdaj kot kaže ostaja v Belgiji, kakšni so njegovi načrti, pa ni pojasnil. Katalonci imajo glede prihodnosti pokrajine mešana mnenja.
Reformacija nam je prinesla prvo knjigo, knjižni jezik, ki je okrepil našo narodno zavest in nas s tem povezal s takrat sodobno Evropo. In morda je prav praznik reformacije pravi dan, da se vprašamo, kako je danes z nami.
Španska vlada naj bi danes prevzela nadzor nad katalonskimi institucijami. Nekateri katalonski predstavniki so danes prišli na delo in zatrdili, da se ne bodo uklonili Madridu, a so morali ob spremstvu policije oditi iz pisarn. Španski državni tožilec pa je vložil obtožnice proti katalonski regionalni vladi, ki je obtožena upora.
Madrid naj bi danes prevzel nadzor nad katalonskimi institucijami. Kako se bo to zgodilo, nihče ne ve. V Barceloni je mirno, po poročanju tujih medijev se tudi v vladni palači za zdaj nič ne dogaja. Nekateri katalonski predstavniki so danes prišli na delo in zatrdili, da se ne bodo uklonili Madridu, nekateri pa so upoštevali suspenz in odstopili s položaja.
Mineva leto dni od tretjega zaporednega rušilnega potresa v srednji Italiji. Največji kraj opustošenega področja je slikoviti Camerino, katerega zgodovinsko jedro je nekoč vrvelo od študentov. Toda zdaj v njem ni več žive duše. Camerino je obiskal Janko Petrovec.
V Sloveniji se število sladkornih bolnikov strmo povečuje zaradi vse bolj razširjene debelosti. Po ocenah strokovnjakov bo leta 2030 sladkorno bolezen imelo 8,9 % prebivalcev Slovenije, okrog 20 % sladkornih bolnikov pa za bolezen sploh ne ve. Nekatere države so za znižanje debelosti pri svojih državljanih med drugim uvedle davek na sladkor oziroma sladke pijače. V Veliki Britaniji so izračunali, da bodo z 20% obdavčitvijo sladkih pijač znižali stroške pri zdravljenju sladkorne bolezni kar za 5 milijonov funtov letno. Pri nas je poskus uvedbe davka propadel, smo pa sprejeli Nacionalni program prehrane in telesne aktivnosti. O učinkih se je z Marjeto Recek pogovarjala Helena Lovinčič.
Neveljaven email naslov