Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Splošna matura letos poteka na 85-ih šolah, opravljalo jo bo 6.739 kandidatov. Po že napisanem eseju se jutri z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine. Na RIC obljubljajo, da naj letos ne bi bilo več tako. Več pa Tadeja Bizilj.
Na RIC obljubljajo, da letos maturantom ne bi smelo zmanjkati časa za pisanje
Jutri, 29. maja 2018, se bo na slovenskih srednjih šolah in drugih izobraževalnih organizacijah pričel osrednji del letošnje mature – spomladanski izpitni rok splošne in poklicne mature. Letos se je k spomladanskemu izpitnemu roku splošne mature prvič prijavilo 6.356 kandidatov s 85-ih šol, ki bodo maturo opravljali iz 34-ih različnih predmetov. Pri poklicni maturi je na spomladanski izpitni rok prijavljenih 10.393 kandidatov s 145-ih srednjih šol in drugih izobraževalnih organizacij.
Splošna matura
Po že napisanem eseju se z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine.
Dijak 4. letnika gimnazije Ledina, Matic Juvan, pove: “Z jezikom imam že od samega začetka težave. Sporočila in elektronska pošta med vrstniki so pisani v slengu, z angleškimi izrazi. Ko se moraš osredotočiti na pravilno slovenščino, se začnejo težave.” Tudi Evo Bartol najbolj skrbi druga pola iz slovenščine: “Druga izpitna pola me najbolj skrbi zato, ker je veliko slovnice, ker ni lahka, poleg tega je težava tudi časovna omejenost. Pri nalogah iz slovnice se gotovo malo dlje ustavimo, ker ne znamo vsega rešiti. Na koncu pa nas čaka še ena izmed besedilnih vrst, pri kateri si omejen s številom besed navzdol in navzgor.”
Kandidati morajo zelo dobro in pozorno prebrati izhodiščno besedilo in vsa navodila
Po besedah zunanjega ocenjevalca na maturi, profesorja Draga Megliča so rezultati mladih pri drugi izpitni poli iz slovenščine res nekoliko slabši kot pri preostalih delih izpita. V njej se preverjajo bralno razumevanje ter jezikovno in pravopisno znanje dijaka. “Največ preglavic dijakom povzročata skladnja in oblikoslovje. Zadnja naloga, v kateri morajo mladi napisati besedilno vrsto (poročilo, javno vabilo, publicistični članek, opravičilo …), postaja vedno hujši izziv, ker pišemo manj kot nekoč. Dostikrat se zgodi tudi, da mladi nalogo razumejo šele, ko izvedo rešitev. Najprej ne vedo, kaj od njih zahteva, potem pa ugotovijo, da v resnici ni tako zelo zapletena.”
Bo druga izpitna pola iz slovenščine letos res manj zahtevna in obsežna?
Ali bi bilo mogoče podaljšati čas pisanja ali prilagoditi število in zahtevnost nalog, smo vprašali pristojno ustanovo. Direktor Državnega izpitnega centra dr. Darko Zupanc: “Čas pisanja je najteže spremeniti in v naslednjih nekaj letih ne bo kaj dosti drugače. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji poznali odzive lanskih maturantov, ki jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih podatkih se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da ne bi bilo več tako. Mogoče časa sicer ne bo na pretek, vendar naj se ne bi zgodilo, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako so to dosegli, je težko reči, ker gre za tajno gradivo. Eno vprašanje je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo pa, koliko nalog oz. vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Jutri ob 9-ih torej letošnje maturante splošne mature čaka druga izpitna pola iz slovenščine oz. maternega jezika, s tem, kako uspešni bodo pri njej in preostalih maturitetnih predmetih, pa bodo kandidati seznanjeni v sredo, 11. julija. Državni izpitni center bo istega dne ob razglasitvi rezultatov na gimnazijah maturantom od sedmih zjutraj omogočil tudi dostop do svojih ocen na spletu.
O maturi smo na Prvem govorili 17. maja v oddaji Studio ob 17-ih, in sicer o matematiki, geografiji in drugi izpitni poli za slovenščino, v Gymnasiumu, 23. maja, pa o tem, kako se pripraviti na angleščino, ruščino, zgodovino, psihologijo, sociologijo in filozofijo.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Splošna matura letos poteka na 85-ih šolah, opravljalo jo bo 6.739 kandidatov. Po že napisanem eseju se jutri z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine. Na RIC obljubljajo, da naj letos ne bi bilo več tako. Več pa Tadeja Bizilj.
Na RIC obljubljajo, da letos maturantom ne bi smelo zmanjkati časa za pisanje
Jutri, 29. maja 2018, se bo na slovenskih srednjih šolah in drugih izobraževalnih organizacijah pričel osrednji del letošnje mature – spomladanski izpitni rok splošne in poklicne mature. Letos se je k spomladanskemu izpitnemu roku splošne mature prvič prijavilo 6.356 kandidatov s 85-ih šol, ki bodo maturo opravljali iz 34-ih različnih predmetov. Pri poklicni maturi je na spomladanski izpitni rok prijavljenih 10.393 kandidatov s 145-ih srednjih šol in drugih izobraževalnih organizacij.
Splošna matura
Po že napisanem eseju se z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine.
Dijak 4. letnika gimnazije Ledina, Matic Juvan, pove: “Z jezikom imam že od samega začetka težave. Sporočila in elektronska pošta med vrstniki so pisani v slengu, z angleškimi izrazi. Ko se moraš osredotočiti na pravilno slovenščino, se začnejo težave.” Tudi Evo Bartol najbolj skrbi druga pola iz slovenščine: “Druga izpitna pola me najbolj skrbi zato, ker je veliko slovnice, ker ni lahka, poleg tega je težava tudi časovna omejenost. Pri nalogah iz slovnice se gotovo malo dlje ustavimo, ker ne znamo vsega rešiti. Na koncu pa nas čaka še ena izmed besedilnih vrst, pri kateri si omejen s številom besed navzdol in navzgor.”
Kandidati morajo zelo dobro in pozorno prebrati izhodiščno besedilo in vsa navodila
Po besedah zunanjega ocenjevalca na maturi, profesorja Draga Megliča so rezultati mladih pri drugi izpitni poli iz slovenščine res nekoliko slabši kot pri preostalih delih izpita. V njej se preverjajo bralno razumevanje ter jezikovno in pravopisno znanje dijaka. “Največ preglavic dijakom povzročata skladnja in oblikoslovje. Zadnja naloga, v kateri morajo mladi napisati besedilno vrsto (poročilo, javno vabilo, publicistični članek, opravičilo …), postaja vedno hujši izziv, ker pišemo manj kot nekoč. Dostikrat se zgodi tudi, da mladi nalogo razumejo šele, ko izvedo rešitev. Najprej ne vedo, kaj od njih zahteva, potem pa ugotovijo, da v resnici ni tako zelo zapletena.”
Bo druga izpitna pola iz slovenščine letos res manj zahtevna in obsežna?
Ali bi bilo mogoče podaljšati čas pisanja ali prilagoditi število in zahtevnost nalog, smo vprašali pristojno ustanovo. Direktor Državnega izpitnega centra dr. Darko Zupanc: “Čas pisanja je najteže spremeniti in v naslednjih nekaj letih ne bo kaj dosti drugače. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji poznali odzive lanskih maturantov, ki jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih podatkih se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da ne bi bilo več tako. Mogoče časa sicer ne bo na pretek, vendar naj se ne bi zgodilo, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako so to dosegli, je težko reči, ker gre za tajno gradivo. Eno vprašanje je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo pa, koliko nalog oz. vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Jutri ob 9-ih torej letošnje maturante splošne mature čaka druga izpitna pola iz slovenščine oz. maternega jezika, s tem, kako uspešni bodo pri njej in preostalih maturitetnih predmetih, pa bodo kandidati seznanjeni v sredo, 11. julija. Državni izpitni center bo istega dne ob razglasitvi rezultatov na gimnazijah maturantom od sedmih zjutraj omogočil tudi dostop do svojih ocen na spletu.
O maturi smo na Prvem govorili 17. maja v oddaji Studio ob 17-ih, in sicer o matematiki, geografiji in drugi izpitni poli za slovenščino, v Gymnasiumu, 23. maja, pa o tem, kako se pripraviti na angleščino, ruščino, zgodovino, psihologijo, sociologijo in filozofijo.
Po četrtkovem pogovoru s predsednikom vlade Marjanom Šarcem smo v Studiu ob 17-ih gostili predstavnike opozicije. Še pred Studiem ob 17-ih pa se je Aleš Kocjan pogovarjal z Luko Mescem, koordinatorjem Levice, vladne partnerice, ki sicer ne sodeluje v izvršilni veji oblasti, ima pa z vlado Marjana Šarca podpisan poseben sporazum o projektnem sodelovanju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob koncu tedna na skrajnem severovzhodu Slovenije pri Tešanovcih poteka že 63. državno tekmovanje oračev Slovenije in 25. državno tekmovanje dijakov biotehniških šol v oranju. Včeraj so se pomerili v oranju strnišča (njiva, na kateri je bilo požeto žito), danes pa bodo orali ledino, torej neobdelano zemljo. Slovenski orači tudi na svetovnih tekmovanjih dosegajo dobre rezultate, predvsem v zadnjih letih se praviloma uvrščajo med najboljšo deseterico.
Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci aktivno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na 1. programu radiu Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t.i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.
Mesto Velenje, ki letos praznuje 60 let, v teh dneh gosti največji otroški festival pri nas. Pika Nogavička je za teden dni prevzela župansko lento in s tem tudi oblast v mestu. Ob 30. rojstnem dnevu Pikinega festivala so za častno pokroviteljico dogodka izbrali slovensko umetnico Jelko Reichman, ki je oblikovala tudi uradno podobno letošnjega festivala.
Vodstvo PGD Litija očita občini Litija, ki jo vodi župan Franci Rokavec, da kljub obljubam ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do gasilskega društva v višini nekaj več kot 18.000 EUR, zaradi česar je, tako litijski gasilci, močno oteženo delovanje društva. Dodatno težavo po njihovem povzroča tudi neustreznost gasilskega doma, na katero opozarjajo že dlje časa. Opozorili so tudi na prepočasno reševanje vprašanja težav gasilcev zaradi izpada proizvodnje njihovih delodajalcev v primeru intervencij in nizke refundacije stroškov s strani občine njihovim delodajalcem. Župan Litije se je odzval in že naslednji dan je bil del neporavnanih dolgov plačan. Gasilci so prejeli 16.000 EUR, torej na njihovem računu trenutno manjka še dobrih 2.000 EUR. Več Jure Čokl.
V Berlinu pa poteka sejem bele tehnike in zabavne elektronike IFA 2019, na katerem se predstavlja preko 1800 razstavljavcev z vsega sveta, med njimi tudi slovenska podjetja: Skupina Hisense Gorenje s pametno kuhinjo, Bosch s svetovno novostjo – kuhinjskim aparatom izdelanim v podjetju BSH v Sloveniji, pa Chippolo, Status Metlika in Mmore Cases.
Besede turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je pred dnevi Evropi zagrozil, da bo odprl meje za sirske begunce, če ne bo dobil dovolj mednarodne pomoči, je treba jemati resno, opozarjajo varnostni strokovnjaki. Pritisk turškega naroda, ki je vse manj naklonjen beguncem, na predsednika Erdogana namreč postaja vse večji. Če bi svoje napovedi uresničil, bi to skoraj zagotovo sprožilo nov migracijski val, ki bi pljusknil tudi v Slovenijo. Na našem notranjem ministrstvu zagotavljajo, da razmere na zunanji schengenski meji obvladujejo, Erdoganovih groženj pa ne komentirajo. Lucija Dimnik Rikić
V Barceloni danes poteka množični shod v spomin na 11. september 1714, ko je Barcelona v španski nasledstveni vojni padla pod četami španskega kralja Filipa Petega. Katalonci ta dan množično obeležujejo zadnja leta, odkar je špansko ustavno sodišče razveljavilo nekaj ključnih členov katalonskega statuta. To jesen v Kataloniji pričakujejo sodbe na procesih proti katalonskim političnim in civilnodružbenim voditeljem, obtoženim upora zaradi njihove vloge pri referendumu leta 2017. Špela Novak je v pričakovanju sodbe obtoženim katalonskim voditeljem pripravila pogovor s predstavnikom katalonske vlade za Jugovzhodno Evropo Erickom Hauckom.
Pred dvema letoma predstavljen pilotni program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnim rakom Skupaj na poti do zdravja je pokazal prve rezultate. Ti so odlični. Statistično analizo programa je opravil Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani, obdelali pa so podatke prvih 40 sodelujočih. V program se je do zdaj vključilo 100 bolnikov.
Skupina britanskih spitfirejev je 18. 9. 1944 napadla takratno ljubljansko letališče v Polju. Uničili so nekaj nemških letal, Nemci so z grajskega hriba zadeli dve britanski letali, eno je padlo na tla ob Ižanski cesti. Pilot se je rešil, zajeli so ga domobranci, ki so ga predali Nemcem. Dele letala so pulili iz tal že prej, v drugi polovici avgusta letos pa je steklo strokovno izkopavanje. Kot v pripsevku Tomaža Gerdena pojasnjuje vodja izkopavanja, arheolog dr. Andrej Gaspari, je motor letala supermarine spitfire, zaradi varnostnih razlogov ga bodo izvlekli pozneje, skoraj nepoškodovan.
Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenska matica in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani soorganizirali simpozij o univerzitetni profesorici Almi Sodnik, najbolj vidni filozofinji z zgodnjega obdobja razvoja slovenske filozofije. Na simpoziju so v okviru proslavljanja 100-letnice Univerze v Ljubljani spregovorili o njenem življenju in delu.
Gotovo se je kateri od otrok, ki obiskuje šolo, kdaj pošalil, da je najlepši del šole pravzaprav čas, ko nastopi obrok: pa naj gre za zajtrk, malico ali kosilo. Vendar vsi ne dobivajo enotnih obrokov, nekateri morajo namreč zaradi zdravstvenih težav določeno živilo ali skupino živil izločiti iz prehrane in so zato upravičeni do t. i. medicinsko indicirane diete. Se pa pojavljajo tudi želje, ponekod tudi zahteve staršev, da je njihov otrok upravičen do prehrane, ki ni medicinsko utemeljena.
Evropska unija velja za največji humanitarnega igralca na svetu, letos naj bi za humanitarno pomoč namenila več kot poldrugo milijardo evrov. Bodočega komisarja Lenarčiča tako na predvidenem področju kot pri ustvarjanju vpliva znotraj Evropske komisije čaka veliko dela. Komentar Matjaža Trošta
Zaposleni na okencih upravne enote Ljubljana na Tobačni ulici so lani novembra stavkali. Pravzaprav ni šlo za čisto pravo stavko – delali so samo do konca uradnih ur. Stavko so zamrznili in z novim vodstvom so se začela pogajanja o pogojih dela. Zaposleni na okencih morajo zaradi povečanega števila strank, kadrovske in prostorske stiske na delovnem mestu ostajati tudi več ur po koncu delovnega časa, saj morajo obravnavati vse stranke, ki jih obiščejo v času uradnih ur. Tudi če te pridejo le nekaj minut pred koncem. Sindikalist Dragan Stankovič pravi, da se nadurno delo odreja vsak dan. "Vsakdo, ki je v popoldanski izmeni ima odrejeno nadurno delo. In to traja ne samo dneve, temveč že mesece. Ob sredah ko so uradne ure do 19-te, se nadurno delo opravlja globoko po 21-ti uri." Nadure so po novem plačane – a so namesto izjema, postale pravilo. Več v prispevku Urške Valjavec.
Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani zdaj raziskujejo s pomočjo enega najsodobnejših elektronskih mikroskopov na svetu. Gre za poseben krio-elektronski mikroskop. Za pomembno pridobitev so odšteli dva milijona evrov in pol; revolucionarna metoda pa obeta razvoj novih zdravil in postopkov zdravljenja. Predstavitve novega mikroskopa se je udeležil tudi prof. Joachim Frank, ki je leta 2017 prav za raziskave na področju krio-elektronske mikroskopije prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Z uglednim znanstvenikom, ki pravi, da mu je klic iz Stockholma ob 5.18 zjutraj obrnil življenje na glavo, se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Jernej Stare/ Kemijski inštitut
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predlog novele medijskega zakona, s katero želi ministrstvo za kulturo popraviti najnujnejše, prinaša tudi nekaj sprememb, povezanih z oglaševanjem. Ministrstvo bi popolnoma sprostilo radijsko oglaševanje, za televizijo pa večina oglaševalskih omejitev ostane, saj so urejene v zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah.
Pogovor z Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, o posledicah morebitne ukinitve dodatka za delovno aktivnost.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov