Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Splošna matura letos poteka na 85-ih šolah, opravljalo jo bo 6.739 kandidatov. Po že napisanem eseju se jutri z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine. Na RIC obljubljajo, da naj letos ne bi bilo več tako. Več pa Tadeja Bizilj.
Na RIC obljubljajo, da letos maturantom ne bi smelo zmanjkati časa za pisanje
Jutri, 29. maja 2018, se bo na slovenskih srednjih šolah in drugih izobraževalnih organizacijah pričel osrednji del letošnje mature – spomladanski izpitni rok splošne in poklicne mature. Letos se je k spomladanskemu izpitnemu roku splošne mature prvič prijavilo 6.356 kandidatov s 85-ih šol, ki bodo maturo opravljali iz 34-ih različnih predmetov. Pri poklicni maturi je na spomladanski izpitni rok prijavljenih 10.393 kandidatov s 145-ih srednjih šol in drugih izobraževalnih organizacij.
Splošna matura
Po že napisanem eseju se z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine.
Dijak 4. letnika gimnazije Ledina, Matic Juvan, pove: “Z jezikom imam že od samega začetka težave. Sporočila in elektronska pošta med vrstniki so pisani v slengu, z angleškimi izrazi. Ko se moraš osredotočiti na pravilno slovenščino, se začnejo težave.” Tudi Evo Bartol najbolj skrbi druga pola iz slovenščine: “Druga izpitna pola me najbolj skrbi zato, ker je veliko slovnice, ker ni lahka, poleg tega je težava tudi časovna omejenost. Pri nalogah iz slovnice se gotovo malo dlje ustavimo, ker ne znamo vsega rešiti. Na koncu pa nas čaka še ena izmed besedilnih vrst, pri kateri si omejen s številom besed navzdol in navzgor.”
Kandidati morajo zelo dobro in pozorno prebrati izhodiščno besedilo in vsa navodila
Po besedah zunanjega ocenjevalca na maturi, profesorja Draga Megliča so rezultati mladih pri drugi izpitni poli iz slovenščine res nekoliko slabši kot pri preostalih delih izpita. V njej se preverjajo bralno razumevanje ter jezikovno in pravopisno znanje dijaka. “Največ preglavic dijakom povzročata skladnja in oblikoslovje. Zadnja naloga, v kateri morajo mladi napisati besedilno vrsto (poročilo, javno vabilo, publicistični članek, opravičilo …), postaja vedno hujši izziv, ker pišemo manj kot nekoč. Dostikrat se zgodi tudi, da mladi nalogo razumejo šele, ko izvedo rešitev. Najprej ne vedo, kaj od njih zahteva, potem pa ugotovijo, da v resnici ni tako zelo zapletena.”
Bo druga izpitna pola iz slovenščine letos res manj zahtevna in obsežna?
Ali bi bilo mogoče podaljšati čas pisanja ali prilagoditi število in zahtevnost nalog, smo vprašali pristojno ustanovo. Direktor Državnega izpitnega centra dr. Darko Zupanc: “Čas pisanja je najteže spremeniti in v naslednjih nekaj letih ne bo kaj dosti drugače. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji poznali odzive lanskih maturantov, ki jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih podatkih se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da ne bi bilo več tako. Mogoče časa sicer ne bo na pretek, vendar naj se ne bi zgodilo, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako so to dosegli, je težko reči, ker gre za tajno gradivo. Eno vprašanje je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo pa, koliko nalog oz. vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Jutri ob 9-ih torej letošnje maturante splošne mature čaka druga izpitna pola iz slovenščine oz. maternega jezika, s tem, kako uspešni bodo pri njej in preostalih maturitetnih predmetih, pa bodo kandidati seznanjeni v sredo, 11. julija. Državni izpitni center bo istega dne ob razglasitvi rezultatov na gimnazijah maturantom od sedmih zjutraj omogočil tudi dostop do svojih ocen na spletu.
O maturi smo na Prvem govorili 17. maja v oddaji Studio ob 17-ih, in sicer o matematiki, geografiji in drugi izpitni poli za slovenščino, v Gymnasiumu, 23. maja, pa o tem, kako se pripraviti na angleščino, ruščino, zgodovino, psihologijo, sociologijo in filozofijo.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Splošna matura letos poteka na 85-ih šolah, opravljalo jo bo 6.739 kandidatov. Po že napisanem eseju se jutri z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine. Na RIC obljubljajo, da naj letos ne bi bilo več tako. Več pa Tadeja Bizilj.
Na RIC obljubljajo, da letos maturantom ne bi smelo zmanjkati časa za pisanje
Jutri, 29. maja 2018, se bo na slovenskih srednjih šolah in drugih izobraževalnih organizacijah pričel osrednji del letošnje mature – spomladanski izpitni rok splošne in poklicne mature. Letos se je k spomladanskemu izpitnemu roku splošne mature prvič prijavilo 6.356 kandidatov s 85-ih šol, ki bodo maturo opravljali iz 34-ih različnih predmetov. Pri poklicni maturi je na spomladanski izpitni rok prijavljenih 10.393 kandidatov s 145-ih srednjih šol in drugih izobraževalnih organizacij.
Splošna matura
Po že napisanem eseju se z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine.
Dijak 4. letnika gimnazije Ledina, Matic Juvan, pove: “Z jezikom imam že od samega začetka težave. Sporočila in elektronska pošta med vrstniki so pisani v slengu, z angleškimi izrazi. Ko se moraš osredotočiti na pravilno slovenščino, se začnejo težave.” Tudi Evo Bartol najbolj skrbi druga pola iz slovenščine: “Druga izpitna pola me najbolj skrbi zato, ker je veliko slovnice, ker ni lahka, poleg tega je težava tudi časovna omejenost. Pri nalogah iz slovnice se gotovo malo dlje ustavimo, ker ne znamo vsega rešiti. Na koncu pa nas čaka še ena izmed besedilnih vrst, pri kateri si omejen s številom besed navzdol in navzgor.”
Kandidati morajo zelo dobro in pozorno prebrati izhodiščno besedilo in vsa navodila
Po besedah zunanjega ocenjevalca na maturi, profesorja Draga Megliča so rezultati mladih pri drugi izpitni poli iz slovenščine res nekoliko slabši kot pri preostalih delih izpita. V njej se preverjajo bralno razumevanje ter jezikovno in pravopisno znanje dijaka. “Največ preglavic dijakom povzročata skladnja in oblikoslovje. Zadnja naloga, v kateri morajo mladi napisati besedilno vrsto (poročilo, javno vabilo, publicistični članek, opravičilo …), postaja vedno hujši izziv, ker pišemo manj kot nekoč. Dostikrat se zgodi tudi, da mladi nalogo razumejo šele, ko izvedo rešitev. Najprej ne vedo, kaj od njih zahteva, potem pa ugotovijo, da v resnici ni tako zelo zapletena.”
Bo druga izpitna pola iz slovenščine letos res manj zahtevna in obsežna?
Ali bi bilo mogoče podaljšati čas pisanja ali prilagoditi število in zahtevnost nalog, smo vprašali pristojno ustanovo. Direktor Državnega izpitnega centra dr. Darko Zupanc: “Čas pisanja je najteže spremeniti in v naslednjih nekaj letih ne bo kaj dosti drugače. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji poznali odzive lanskih maturantov, ki jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih podatkih se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da ne bi bilo več tako. Mogoče časa sicer ne bo na pretek, vendar naj se ne bi zgodilo, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako so to dosegli, je težko reči, ker gre za tajno gradivo. Eno vprašanje je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo pa, koliko nalog oz. vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Jutri ob 9-ih torej letošnje maturante splošne mature čaka druga izpitna pola iz slovenščine oz. maternega jezika, s tem, kako uspešni bodo pri njej in preostalih maturitetnih predmetih, pa bodo kandidati seznanjeni v sredo, 11. julija. Državni izpitni center bo istega dne ob razglasitvi rezultatov na gimnazijah maturantom od sedmih zjutraj omogočil tudi dostop do svojih ocen na spletu.
O maturi smo na Prvem govorili 17. maja v oddaji Studio ob 17-ih, in sicer o matematiki, geografiji in drugi izpitni poli za slovenščino, v Gymnasiumu, 23. maja, pa o tem, kako se pripraviti na angleščino, ruščino, zgodovino, psihologijo, sociologijo in filozofijo.
Naloga avtocestne policije, ki so jo ustanovili v začetku leta, so nadzorstvene in preventivne dejavnosti, s svojo prisotnostjo na avtocestah in hitrih cestah pa bo vplivala tudi na porast prometne kulture. Njena prisotnost bo vplivala tudi na hitrejše posredovanje ob prometnih nesrečah. Pomlad je tudi sicer čas, ko se promet poveča, začenja se motoristična sezona, zato je spoštovanje soudeležencev v prometu še bolj pomembno. Za veliko večino prometnih nesreč je kriv človek, zato nas tehnologija ne more odrešiti. O prometu na slovenskih cestah pa več v pogovoru z Andrejem Brglezom.
Predsednik vlade Janez Janša je gospodarstvo pozval, da v čim večji meri napoti delavce na delo na domu
Vnovično zaprtje države bo najverjetneje marsikomu, ki je med velikonočnimi prazniki načrtoval dopustovanje, prekrižalo načrte. V turistični agenciji Kompas, ki je po dolgih mesecih kot ena redkih že začela z organizacijo dopustovanj v tujini, bodo v času popolnega zaprtja odpovedali vsa potovanja, potnikom vrnili denar ali prestavili rezervacije. Drugače je s tistimi, ki so potovanja načrtovali v lastni režiji, pojasnjujejo Evropskem potrošniškem centru. Hotelirji, katerih kapacitete ostajajo tudi za čas prihajajočih praznikov, prazne, pa si obupno želijo, da bi hotele lahko odprli vsaj do poletja.
Španska vlada se je nedavno dogovorila, da bo preizkusila štiridnevni delovni teden. Slednji se je marsikje po svetu izkazal za dobro idejo. Pri štiridnevnem delovnem tednu naj bi zaposleni zaslužili enako plačo, kljub temu, da bi delali 8 ur manj. Na spletu so dostopni podatki, da bi vlada v ta namen v naslednjih treh letih namenila 50 milijonov evrov. Podjetja bi prvo leto prejela povrnjenih 100 odstotkov vseh morebitnih nastalih stroškov zaradi krajšega delovnega tedna. Drugo leto bi ta odstotek znašal 50, tretje leto pa 33 odstotkov. Marsikatera druga država spremlja ta španski eksperiment, saj gre za edinstveno priložnost videti, kako se bo zadeva obnesla. Je to izveljivo tudi v Sloveniji? Tudi pri nas že poznamo podjetja, ki imajo prilagojene delovne čase. Več Marko Rozman.
Dan Japonske je največji festival japonske kulture v Sloveniji, na katerem obiskovalci z dejavnostmi na stojnicah, predavanji, prikazi in delavnicami na enem mestu izvedo veliko zanimivega o deželi vzhajajočega sonca. Tokrat bo potekal v organizaciji Veleposlaništva Japonske v Sloveniji podobno kot še marsikatera druga prireditev - prek spleta. Kot sta povedali kulturna atašejka Veleposlaništvo Japonske v Ljubljani Sayaka Yamashita in Sanja Paradiž, strokovna sodelavka za odnose z javnostmi in kulturo, se bo mogoče naučiti izdelati tudi ikebano.
Od konca leta 2016 imamo pravico do pitne vode zapisano v 70.a členu ustave. V minulih tednih pa smo bili priča poskusom vlade oziroma pristojnih ministrstev, da bi na vodovarstvenih območjih z zakonskimi spremembami omogočili gradnjo proizvodnjih obratov, ki uporabljajo tudi nevarne snovi. Predlog so po burnem odzivu strokovne in širše javnosti umaknili. Kako pa je s kakovostjo pitne vode v Sloveniji in kaj v okviru državnega monitoringa nadzorujejo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano? O tem se je Mateja Železnikar pogovarjala z Darjo Repnik, ki je dala tudi nekaj nasvetov, kaj lahko sami storimo pri varovanju pitne vode.
V Slovenskem planinskem muzeju so v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika pripravili razširitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja VZPON NA GORO s predstavitvami ledenikov in njihovih značilnosti. Posebno pozornost na razstavi, ki so jo predstavili na posebnem muzejskem večeru na spletu, posvečajo tudi izginjanju obeh slovenskih ledenikov – Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto.
7 punc in 5 fantov je v družini. Dvanajstkratna mamica Mija Cerar, ki je prvič rodila pri devetnajstih in je tudi že babica 2 leti staremu vnučku, si je vedno želela veliko družino in želja se ji je uresničila. Najstarejši otrok je star 24 let, najmlajši pa leto in pol.
Rezultati vzporednih volitev in tisti, ki smo jih dobili po zaprtju volišč so Netanjahuju in njegovemu Likudu kazali nekoliko bolje kot pa tisti, ki jih je čez dan dalo štetje glasov. Stranka Likud je zmagovalka volitev, vendar pa je dobila manj glasov kot na predhodnih volitvah. Netanjahuju pri sestavi vlade ne pomaga niti to, da ima desnica okoli tričetrt glasov, saj voditelji desnih strank med seboj gojijo osebne zamere, kar jim preprečuje sklepanje koalicijskih pogodb. Levica je v Izraelu šibka in razdrobljena, belomodra stranka Benija Ganca, ki je na zadnjih volitvah prejela več glasov kot Likud, pa je tokrat izginila iz političnega zemljevida Izraela. Volilci so jo kaznovali, ker je šla v koalicijo z Likudom. O politični klimi v Izraelu po že četrtih volitvah v dveh letih smo se pogovarjali s Karmen Švegl.
Slovenija bo od 24. do 31. marca gostilo Evropsko prvenstvo v nogometu do 21 let. Slovenija to prvenstvo organizira skupaj z Madžarsko. Novinar Aljaža Golčerja iz športnega uredništva, ki bo spremljalo to evropsko prvenstvo, je v pogovoru s Cirilo Štuber poudaril pomembnost dogodka.
Zadnjih deset dni nam število novih okužb vztrajno narašča, kar se že odraža tudi na povečevanju števila bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo. V bolnišnicah je danes že več kot 500 bolnikov, na intenzivnih terapijah pa skoraj 100. Tako morajo zdaj ponovno vse bolnišnice sprejemati covid bolnike, tudi Brežice in Izola, ki sta do prejšnjega tedna sprejem teh bolnikov lahko že ustavili. V 48 urah se morajo pripraviti na tretji val in dvigniti kapacitete za povečan pritisk bolnikov na bolnišnice. Naraščanje števila bolnikov so zaznali tudi v ljubljanskem UKC. Helena Lovinčič se je o tamkajšnjih razmerah pogovarjala z dr. Tatjano Lejko, predstojnico Infekcijske klinike.
Še pred kratkim smo v Bosni in Hercegovini v trgovinah lahko videli ljudi brez mask, zdaj pa zapirajo smučarske centre, uvajajo policijsko uro in ponavlja se zgodba zaprte družbe, kar so v Bosni in Hercegovini že enkrat doživeli. V Srbijo pa je včeraj prišla nova pošiljka cepiva Pfeizer Biontech, prihaja pošiljka kitajskega Sinofarma in že več kot dva milijona prebivalcev Srbije je že bila cepljena, milijon z obvema odmerkoma. Kampanja cepljenja se v Srbiji zelo hitro odvija, vendar pa zanimanje za cepljenje že pojema. V Beogradu napovedujejo dva koncerta in organizatorji enega izmed njih cepljenim ponujajo brezplačne vstopnice.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje je potrdila paket novih pravic s področja medicinskih pripomočkov iz Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bodo med drugim poenostavila postopke za zavarovance, z uvedbo trajne napotnice za kronične bolezni pa tudi razbremenile osebne zdravnike. V prihodnje bo tudi obvezno vlaganje zahtevkov za bolniška nadomestila s strani delodajalcev prek elektronske SPOT točke. Omenjene novosti mora potrditi še minister, nato pa gredo v objavo v Uradni list. O tem se je Helena Lovinčič pogovarjala z Ano Vodičar iz ZZZS
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost. To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar smo popoldanski program 21. marca posvetili poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva in razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu. Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, smo preverjali v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Pred naš mikrofon jo je povabil Goran Dekleva. foto: naslovnica Pesmi štirih (Goran Dekleva)
Na Nizozemskem so v začetku tedna potekale kar tridnevne parlamentarne volitve. Rezultati vzporednih volitev kažejo, da bo mandatarstvo že četrtič pripadlo Marku Rutteju, ki je sicer januarja zaradi afere z otroškimi dodatki odstopil kot predsednik vlade. Volitve so potekale pod strogimi varnostnimi ukrepi in na morda nekoliko nenavadnih prizoriščih (celo na pokopališču), da so volivci lahko držali medosebno razdaljo. Sicer pa so največ razburjenja povzročile rdeče barvice za obkrožitev izbrane stranke – ne, ne zaradi istega razloga, na katerega je zdaj verjetno pomislilo mnogo Slovencev, pravi Vito Rožej, igralec in nekdanji poslanec, ki že nekaj let živi na Nizozemskem. In kaj meni, bomo letos tulipane lahko občudovali na Nizozemskem ter koliko nizozemskih avtodomov bo letos v slovenskih kampih?
V nedeljo zaznamujemo svetovni dan Downovega sindroma. Datum simbolno izraža gensko posebnost tega sindroma, trisomijo 21. kromosoma. To pomeni dodaten kromosom na 21. paru, ki vpliva na posameznikov telesni in duševni razvoj. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednico Medobčinskega društva Sožitje s sedežem v Mengšu Tatjano Novak, ki je mama otroka z Downovim sindromom. Pogovarjali sta se o tem, kako je, ko se v družini rodi otrok z Downovim sindromom, kako pomembno je, da ti otroci in mladostniki živijo čim samostojneje, kako je poskrbljeno za starejše ljudi z Downovim sindromom in kaj so pripravili ob letošnjem svetovnem dnevu.
Letos bo srednješolsko izobraževanje s poklicno maturo zaključilo 9 tisoč dijakov, s splošno pa malo manj kot 7 tisoč maturantov. Marsikdo izmed njih je te dni pred težko odločitvijo. Prvi prijavni rok za vpis na višje in visoke šole se namreč zaključujeta, mladi pa ponavadi s svojo odločitvijo in oddajo prijave čakajo do zadnjega trenutka. Danes je zadnji dan za oddajo prijave za vpis v višje strokovno izobraževanje, jutri pa zadnji dan za vpis na dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/2022, zato je Špela Šebenik povzela nekaj zadnjih napotkov in informacij o letošnjem vpisnem postopku, ki je, vsaj za vpis na fakultete, nekoliko drugačen kot minula leta.
Še zlasti otroci so tisti, ki nagovarjajo starše za to, da bi imeli domačega ljubljenčka. Skrb za domačega ljubljenčka ima najbrž dober vpliv na otroke, vseeno pa se otroci najbrž ne zavedajo, kaj to pomeni. O čem se morajo družinski člani med seboj pogovoriti preden se odločijo, da bodo v svoje stanovanje sprejeli malo žival. O času, prostoru in drugih potrebah domačih živali sprašujemo Mašo Cerjak Kastelic iz Društva za zaščito živali.
V Sloveniji je začel delovati Center za zaščito žvižgačev
Neveljaven email naslov