Akcija, ki je potekala konec marca v Hoferju, je pokazala, da je zavajanja z oznakami več, kot smo si sploh lahko mislili

Slovenski kupci očitno cenimo prehranske izdelke, za katere trgovci oglašujejo, da so pridelani ali proizvedeni v Sloveniji. Trgovci pričakujejo, da bodo kupci raje posegali po izdelkih, za katere trdijo,  da so slovenske kakovosti. Včerajšnja objava inšpekcijskega nadzora uporabe označbe »Kakovost iz Slovenije«  v podjetju Hofer  je razkrila osupljive ugotovitve, da je ta trgovec z napačnimi označbami zavajal kupce. Gre za prvo poročilo v okviru akcije, v kateri bodo inšpektorji preverili vse trgovske sisteme, pri čemer je nadzor usmerjen v pravilno uporabo prostovoljnih trgovskih oznak, pod katerimi  prodajajo slovenske, domače in lokalne prehranske izdelke.

Vsak trgovec ima  svojo oznako, ki naj bi kupcu zagotavljala, da je to proizvod slovenskega izvora ali slovenskega porekla, ali pa izvira od slovenskih dobaviteljev. Hofer ima za to skupino oznako Kakovost iz Slovenije, Sparova oznaka za te izdelke je Slovenija moja dežela, Mercator uporablja oznako Radi imamo domače, Tuš pa oznako Spoštujmo slovensko.  Inšpektorji bodo preverili,  ali oziroma  v kolikšni meri  so te oznake zavajajoče. Prva akcija, ki je potekala konec marca v Hoferju, je pokazala, da je zavajanja z oznakami več, kot smo si sploh lahko mislili.

Če se ustavimo pri ugotovljenih neskladnostih označb  v Hoferju: med 36 pregledanimi poslovalnicami so zavajajoče oznake ugotovili v 17 poslovalnicah v 68 primerih. V tem pregledu so se inšpektorji usmerili samo na  to, ali  trgovec spoštuje, kar mu nalaga njihova sicer prostovoljna lastna blagovna znamka in seveda, ali je ta v skladu z evropskimi direktivami.

Inšpektorji so naleteli na primere, ko je bil na polici zapakiran dalmatinski pršut ali madžarska salama, ki sta imela  na embalaži  vse označeno pravilno, vendar je bila spodaj cena za ta izdelek, zraven cene pa znak Kakovost iz Slovenije. To je prefinjeno zavajanje, saj kupec običajno pogleda ceno izdelka in če tam vidi, da prihaja iz Slovenije, to lahko močno vpliva na odločitev. V resnici v izdelku ni bilo nič slovenskega. Takih primerov je bilo skupaj 68. Za take napake, je odgovoren poslovodja.

Inšpekcija jim je tako določila globe  v 17 poslovalnicah, v razmaku od 600 do 1800 evrov za prekršek za odgovorne osebe ter 6000 evrov za  podjetje.

Druga napaka je bila sistemska, po vseh poslovalnicah enaka, opažena je bila pri različnih mlečnih izdelkih (od polnomastnega do posnetega mleka in mleka brez laktoze  do jogurta in kefirja). Ti so bili sicer iz slovenskega mleka, vendar je bil izdelek narejen v  avstrijski mlekarni . Po evropski direktivi pa je obvezna označba,  ki je tukaj manjkala, država porekla, v konkretnem primeru Avstrija. Namesto tega je bila na embalaži mleka odtisnjena oznaka »Kakovost iz Slovenije«. Morda na prvi pogled malenkostne zadeve,  a v primeru  mlečnih izdelkov je bistvenega pomena prav zadnja faza predelave.

Zavajanje z oznakami je verjetno bolj pogosto, kot si mislimo. Dejstvo je, da  trgovci na prodajo gledajo skozi ekonomsko prizmo in ne z vidika pripadnosti, zato iščejo in bodo še naprej  iskali vse mogoče priložnosti za boljši zaslužek. Verjamem, da ne bi tvegali na račun varnosti hrane, pri oznakah pa. Čeprav so inšpektorji precej nemočni, pa  je dobro, da jih imamo, saj verjetno edini natančno poznajo vse zapletene predpise in pravila ter vso množico različnih oznak, med katerimi se povprečen potrošnik ne znajde.

Inšpekcija bo še dobro leto nadaljevala s tovrstnimi pregledi, tako da bodo prekontrolirali vse trgovske verige, ali le-te zavajajo z oznakami, s katerimi sporočajo, da je hrana slovenska. Uvedli pa so tudi blagovno znamko »Izbrana kakovost  Slovenije«. Vsi, ki jo pridobijo, morajo dobiti certifikat. Slednji bi lahko postal enoten za vse. Če pa bodo vztrajali vsak  s svojo blagovno znamko za oglaševanje slovenskih lokalnih živil, bo nepreglednost večja in bo več tudi možnosti zavajanja.

Če vprašamo dobavitelje, povedo, da napačno označevanje ni redko. Pri tem ne gre samo za Hofer, pač pa za vse trgovske sisteme in tudi manjše ponudnike. Pridelovalci slovenske zelenjave  so  že v preteklih sezonah tarnali, da nekateri trgovci od njih kupijo  določene količine  solate ali zelja, to na veliko oglašujejo, a gre le za vabo.V večjih količinah kasneje prodajajo solato iz  tujine.

Iz Hoferja so sporočili, da je šlo za človeško napako, te se seveda dogajajo. Večji problem je v tem, da je zaposlenim v trgovinah pogosto vseeno za slovensko poreklo oziroma izvor. Za nas kupce pa so prav oznake bistvene, na osnovi tega in pa seveda cene se najpogosteje odločimo o nakupu.