Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koliko odpadkov "pridelamo" v Sloveniji letno? Od kod prihajajo in kakšni so? Kam jih pošljemo? Koliko je divjih odlagališč? Kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih? O vsem tem v nedeljskem jutru na Prvem.
V letu 2016 smo v Sloveniji odvrgli 5, 5 milijona ton odpadkov; količine tistih, ki se nahajajo na divjih odlagališčih, niso nikjer zabeležne
Po podatkih Eurostata v Evropski uniji vsako leto nastane več kot 2,5 milijarde ton odpadkov. Med državami z največ smetmi so Nemčija (387), Francija (325), Velika Britanija (251), sledijo Bolgarija (180), Poljska (179), Romunija (176), Švedska (167), Italija (159), Nizozemska (133) in Španija (110). V Sloveniji smo jih v letu 2016 proizvedli skoraj 5,5 milijona ton, pravi Tanja Vidic s Statističnega urada RS.
Količina letnih odpadkov od leta 2012 znova narašča, medtem ko je med leti 2008 in 2012 upadala. A govorimo seveda le o izmerjenih odpadkih, torej tistih, ki končajo v zabojnikih za smeti. Nihče pa ne ve, koliko je odpadkov, ki se nahajajo na divjih odlagališčih. Te so leta 2009 v okviru prve akcije Očistimo Slovenijo, ki so jo pripravili Ekologi brez meja, popisali prostovoljci. Na seznam so jih dali 11 tisoč. Njihova predstavnica Katja Sreš pravi, da to ni celotna številka, saj ocenjujejo, da jih je skupaj vsaj 20 tisoč.
“Večinoma gre za gradbene odpadke, ker se redko čistijo v sklopu lokalnih čistilnih akcij. Veliko je tudi odlagališč azbestnih plošč in nevarnih odpadkov, ki onesnažujejo pitno vodo, zaradi njih lahko pride samovžiga, škodujejo živalim, ki so blizu ali pridejo mimo.”
Še ena pot odpadkov je, da jih vržemo v straniščno školjko, od tam pa gredo v kanalizacijske sisteme in posledično v naše reke in morje. Dr. Uroš Robič z Inštituta za vode pravi, da je v slovenskem morju ogromno palčk za čiščenje ušes.
Po izračunih vsakih 30 sekund v svetovna morja zaide več kot 2 tisoč kilogramov odpadkov. Do leta 2050 bo tako v oceanih več plastike kot rib, o čemer smo govorili tudi v naši oddaji Intelekta.
S pomočjo Tanje Vidic s SURSA smo zbrali še podatke o količini letnih plastičnih in komunalnih odpadkov ter zavržene hrane.
Načinov, kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih je več. Eden od njih je, da stvari, ki jih ne potrebujemo več, podarimo drugih, ki jih potrebujejo. Iz odpadnih stvari, kot so staro pohištvo, rute, zavese, sponke, trakovi za ključe in še bi lahko naštevali, v Kulturno-ekološkem društvu Smetumet izdelujejo torbice, nahrbtnike, nakit, razlaga Maja Rijavec.
Če bi stare pokvarjene stvari raje obdržali zase, a ne veste, kako jih popraviti, lahko takšno znanje pridobite v Repair Caffeju. Enega najdete v Vojniku, drugega v Ljubljani, pojasnjuje dr. Marinka Vovk.
Verjetno lahko v svoji omari brez težav najdete tudi kakšen kos, ki ste ga oblekli le enkrat ali dvakrat. Da ne bo končal v košu za smeti, ga raje prodajte. Na spletu je mogoče najti več spletnih trgovin, fizično trgovino Moja tvoja omara v Ljubljani vodi Katarina Kuhar.
Stara oblačila, obutev in posteljnino zbirajo tudi Rdeči križ Slovenije, Karitas in Humana. Bolj iztrošene oddeje in pregrinjala ter igrače lahko nov dom najdejo v zavetišču za živali. Staro pohištvo lahko predate Reto centru, v katerem delujejo odvisniki, ki odvažajo, predelujejo in prodajajo staro pohištvo, hkrati pa se zdravijo. Če pa imate doma veliko knjig, s katerimi ne veste, kaj bi, jih nesite v antikvariat, ali jih vključite v projekt Knjigobežnice.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koliko odpadkov "pridelamo" v Sloveniji letno? Od kod prihajajo in kakšni so? Kam jih pošljemo? Koliko je divjih odlagališč? Kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih? O vsem tem v nedeljskem jutru na Prvem.
V letu 2016 smo v Sloveniji odvrgli 5, 5 milijona ton odpadkov; količine tistih, ki se nahajajo na divjih odlagališčih, niso nikjer zabeležne
Po podatkih Eurostata v Evropski uniji vsako leto nastane več kot 2,5 milijarde ton odpadkov. Med državami z največ smetmi so Nemčija (387), Francija (325), Velika Britanija (251), sledijo Bolgarija (180), Poljska (179), Romunija (176), Švedska (167), Italija (159), Nizozemska (133) in Španija (110). V Sloveniji smo jih v letu 2016 proizvedli skoraj 5,5 milijona ton, pravi Tanja Vidic s Statističnega urada RS.
Količina letnih odpadkov od leta 2012 znova narašča, medtem ko je med leti 2008 in 2012 upadala. A govorimo seveda le o izmerjenih odpadkih, torej tistih, ki končajo v zabojnikih za smeti. Nihče pa ne ve, koliko je odpadkov, ki se nahajajo na divjih odlagališčih. Te so leta 2009 v okviru prve akcije Očistimo Slovenijo, ki so jo pripravili Ekologi brez meja, popisali prostovoljci. Na seznam so jih dali 11 tisoč. Njihova predstavnica Katja Sreš pravi, da to ni celotna številka, saj ocenjujejo, da jih je skupaj vsaj 20 tisoč.
“Večinoma gre za gradbene odpadke, ker se redko čistijo v sklopu lokalnih čistilnih akcij. Veliko je tudi odlagališč azbestnih plošč in nevarnih odpadkov, ki onesnažujejo pitno vodo, zaradi njih lahko pride samovžiga, škodujejo živalim, ki so blizu ali pridejo mimo.”
Še ena pot odpadkov je, da jih vržemo v straniščno školjko, od tam pa gredo v kanalizacijske sisteme in posledično v naše reke in morje. Dr. Uroš Robič z Inštituta za vode pravi, da je v slovenskem morju ogromno palčk za čiščenje ušes.
Po izračunih vsakih 30 sekund v svetovna morja zaide več kot 2 tisoč kilogramov odpadkov. Do leta 2050 bo tako v oceanih več plastike kot rib, o čemer smo govorili tudi v naši oddaji Intelekta.
S pomočjo Tanje Vidic s SURSA smo zbrali še podatke o količini letnih plastičnih in komunalnih odpadkov ter zavržene hrane.
Načinov, kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih je več. Eden od njih je, da stvari, ki jih ne potrebujemo več, podarimo drugih, ki jih potrebujejo. Iz odpadnih stvari, kot so staro pohištvo, rute, zavese, sponke, trakovi za ključe in še bi lahko naštevali, v Kulturno-ekološkem društvu Smetumet izdelujejo torbice, nahrbtnike, nakit, razlaga Maja Rijavec.
Če bi stare pokvarjene stvari raje obdržali zase, a ne veste, kako jih popraviti, lahko takšno znanje pridobite v Repair Caffeju. Enega najdete v Vojniku, drugega v Ljubljani, pojasnjuje dr. Marinka Vovk.
Verjetno lahko v svoji omari brez težav najdete tudi kakšen kos, ki ste ga oblekli le enkrat ali dvakrat. Da ne bo končal v košu za smeti, ga raje prodajte. Na spletu je mogoče najti več spletnih trgovin, fizično trgovino Moja tvoja omara v Ljubljani vodi Katarina Kuhar.
Stara oblačila, obutev in posteljnino zbirajo tudi Rdeči križ Slovenije, Karitas in Humana. Bolj iztrošene oddeje in pregrinjala ter igrače lahko nov dom najdejo v zavetišču za živali. Staro pohištvo lahko predate Reto centru, v katerem delujejo odvisniki, ki odvažajo, predelujejo in prodajajo staro pohištvo, hkrati pa se zdravijo. Če pa imate doma veliko knjig, s katerimi ne veste, kaj bi, jih nesite v antikvariat, ali jih vključite v projekt Knjigobežnice.
Opoldne so po slovenskih in nekaterih tujih mestih znova zaplesali maturanti in se tako simbolično poslovili od srednješolskih klopi. Največja slovenska četvorka je potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer se je zbralo približno 2 tisoč 500 maturantov iz več kot 20 gimnazij in srednjih šol.
Po skoraj dveh desetletjih prizadevanj za sprejetje zakona o psihoterapiji Slovenija kot ena redkih držav članic Evropske unije še vedno nima urejenega tega področja. Poklic psihoterapevta ni priznan, je zgolj metoda, zato ne morejo delati znotraj javnih ustanov. Po drugi strani pa se v zasebnem sektorju lahko praktično vsakdo izdaja za psihoterapevta. Čeprav je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan prejšnji petek ponovno napovedal sprejetje zakona do konca leta, so v stroki skeptični. Pravijo, da delovna skupina ni oblikovana in da pogajanja stagnirajo.
Da velika tehnološka podjetja o nas vejo (skoraj) vse, je danes pač splošno znano. Da se podatki, ki jih imajo o nas, večinoma uporabljajo predvsem za spodbujanje prodaje, tudi. Sočasno pa se naglo povečujejo zmogljivosti umetne inteligence in povsem je jasno, da bo vpliv teh tehnologij, ki temeljijo prav na ogromnih količinah podatkov, v prihodnje samo vedno večji in bo ključno določil družbo in njeno delovanje. To pa seveda sproža vrsto vprašanj. Kako podatke uporabiti tudi za naslavljanje problemov, ki so za družbo relevantni in smiselni? Kako z njihovo pomočjo sploh spremljati spremembe v družbi in na kakšne načine? Ta vprašanja si je zastavil posvet z naslovom Upodatkovanje družbenih ved in skrb za digitalno družboslovno dediščino, ki ga je organiziral svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Posvet je spremljala Nina Slaček.
Padavinski ekstremi in posledično plazovi narekujejo tudi natančnejše preglede območij za graditev ali sanacijo stanovanjskih objektov. Prebivalcem v 68-ih občinah so pri tem v veliko pomoč karte Geohazarda. Na Geološkem zavodu Slovenije pripravljajo tudi priporočila za temeljenje. Pri podpornih konstrukcijah moramo upoštevati tudi odvajanje podtalnice in padavinske vode. Na stabilnost pobočij pozitivno vplivajo vegetacija, skrbno načrtovana odvodnja in denimo tudi pravilna obtežba strmine.
Po 5 letih smo prejeli nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti. Mednarodna raziskava PIRLS 2021 je pokazala, da Slovenija skupaj z Nemčijo, Španijo, Portugalsko, Albanijo, Srbijo, Francijo Novo Zelandijo in Malto, sodi v skupino držav, katerih rezultati segajo malo nad določeno srednjo vrednost bralne pismenosti pri 500 točkah. Najvišje je ponovno uvrščen Singapur s 587 točkami, Slovenija jih je dosegla 520 – to pa je kar 23 točk manj kot leta 2016. Bralna pismenost slovenskih učencev se je torej v obdobju, ki ga je zaznamoval covid in zaprtje šol, močno poslabšala.
Na veliko kadrovsko stisko gospodarstvo in tudi izvajalci v javnem sektorju opozarjajo že mesece. “Smo v obdobju, ko se je začela upokojevati najštevilčnejša generacija medicinskih sester,” je slišati iz zdravstva. Kakšne so rešitve? Ena možnost je prihod tuje delovne sile. Drugo rešitev pa lahko ponudijo delodajalci - v konkurenčnih plačah ter ustreznem delovnemu okolju.
Alex Sipiagin velja za enega najboljših trobentačev, v svoji dolgoletni karieri je sodeloval s številnimi jazzovskimi glasbeniki kot so Michael Brecker, Dave Holland, Chris Potter in Randy Brecker. Izdal je več kot 20 samostojnih albumov, zadnjega februarja 2023 z naslovom Mel's Vision, in sodeloval pri številnih snemanjih ter zasedbah, s katerimi je bil tudi prejemnik mnogih nagrad, med drugimi nagrad grammy. Konec leta 2021 je Alex Sipiagin z Big Bandom RTV Slovenija v studiu 26 posnel osem skladb, ki so maja 2023 izšle tudi na albumu z naslovom New York Suite. Aranžmaje je ob tej priložnosti napisal Lojze Krajnčan, ki je tudi vodil orkester.
Za nami sta oba predizbora Festivala slovenskega šansona 2023. V Domu kulture v Krškem 6. maja in v Gledališču Park Murska Sobota 14. maja se je zvrstilo dvajset nastopajočih zasedb, med katerimi je strokovna žirija v sestavi Vlado Žabot, Barbara Šinigoj, Jadranka Juras, Gregor Stermecki in Miha Zor izbrala deset finalistov, ki potujejo v jesenski zaključni del festivala. Urednika festivala Teja Klobčar in Andrej Prezelj sta v zakulisju zbrala vtise in mnenja o festivalu ter ujela festivalski utrip, ki nam ga podajajo vsi nastopajoči ter člani strokovne žirije.
Akademik Slavko Splichal je prejemnik mednarodne nagrade Karola Jakubowicza, ki jo odbor nagradnega sklada podeljuje znanstvenikom za pomembne prispevke k raziskovanju demokracije, človekovih pravic in medijev. Prof. dr. Splichal v pogovoru pripoveduje o nagradi, knjigi, zaradi katere je bil izbran za priznanje, in o Karolu Jakubowiczu. Avtor fotografije: BoBo
Kljub temu da je rdeča nit programa iz Murske Sobote zaradi večerne druge polfinalne prireditve Festivala slovenskega šansona 2023 glasbeno obarvana, je Murska Sobota in njena širša okolica tudi prostor, ki omogoča druge načine umetniškega izražanja. Pred mikrofon smo zato povabili akademskega slikarja in nagrajenca Prešernovega sklada Sandija Červeka, ki je predstavil svoj opus in pogled na ustvarjanje na območju, ki je od središča države precej oddaljeno.
Leto dni po eksploziji v Melaminu, največji tehnološki nesreči v Sloveniji, nas zanima, kaj smo se, če smo se, naučili iz nje. Podjetje je ukinilo del proizvodnje, občina pa še vedno išče novo lokacijo. Dr. Barbara Novosel, s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, strokovnjakinja za varnost, opozarja, da je pomembno, kaj in zakaj se je zgodilo, pa tudi, da so stroški vlaganja v varnost in preventivne ukrepe minimalni v primerjavi s stroški nesreče. Kako pa je z zakonodajo in njenim izvajanjem? Bi morali poostriti nadzor nad kemijsko industrijo in okrepiti preventivne vaje, s katerimi se lahko preverijo tudi sprejeti varnostni protokoli? Ne nujno, pravi sogovornica in opozarja, da so kemikalije postale sestavni del našega življenja. Previdnost je zato nujna tudi v zavetju doma.
V Ljubljani se odvija Mednarodna konferenca detektivov, kjer razpravljajo o novih trendih preiskovalne dejavnosti. Kakšni so novi trendi v preiskovalni oz. detektivski dejavnosti? Kako potekajo preiskave spletnega kriminala in zlorabe otrok? Kako se spreminja svet in kakšna je vloga detektivov v korporativni varnosti? Kako uporabljati umetno inteligenco in ChatGPT v preiskovalne namene? To je le nekaj tem oziroma vprašanj, na katere bodo odgovarjali vrhunski detektivi z vsega sveta na mednarodni konferenci združenja Council of International Investigators.
Prekomerna uporaba avtomobilov ima številne negativne učinke. Bi lahko avtomobil na poti v službo zamenjalo kolo? Še slabih 30 dni traja izziv, s katerim bi radi na Inštitutu za politike prostora spremeniti potovalne navade ljudi. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z geografinjo Nelo Halilović, vodjo projektov pri Inštitutu za politike prostora.
8. maja obeležujemo mednarodni dan Rdečega križa. Ta datum predstavlja tudi začetek Tedna Rdečega križa, ki bo trajal do 15. maja in v sklopu katerega se bo v organizaciji 56-ih območnih združenj in skoraj 900 krajevnih organizacij pripravilo številne aktivnosti. In kot je letos v svoji poslanici zapisala Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa Slovenije: "Skoraj 160 let iz dneva v dan, tedna v teden, meseca v mesec in leta v leto dokazujemo, da vse, kar delamo, delamo #izsrca."
Glasbena urednika Festivala slovenskega šansona Teja Klobčar in Andrej Prezelj o utripu s prvega polfinala festivala, ki se je v slovenski prostor vrnil po desetletnem premoru in tako spet ponudil prostor temu glasbenemu žanru, ki ima izredno bogato in raznovrstno zgodovino, tako po svetu, kot tudi pri nas.
Združeno kraljestvo bo 9 mesecev po smrti Elizabete II. Tudi uradno dobilo novega kralja, Karla III.. Uradno kronanje bo v soboto, 6. maja, v Westminstrski opatiji v Londonu, kjer so kronali vse britanske monarhe od Viljema Osvajalca dalje. Kraljica Elizabeta 2. je na prestolu sedela 70 let – točneje 70 let in 214 dni po očetu prestol podedovala zelo mlada, pri 25 letih, Karel pa kralj postaja v zrelih letih. V studio smo povabili poznavalca britanske monarhije in njene zgodovineTomaža Gerdena.
V četrtek pozno zvečer je ponovno prišlo do strelskega pohoda, tokrat v naselju južno od Beograda. 21-letnega napadalca, katerega motiv za umor osmih ljudi naj bi bilo maščevanje, so v petek zjutraj izsledilki in aretirali. Iz Beograda se oglaša dopisnik Boštjan Anžin.
Ob včerajšnjih dogodkih v Srbiji se zastavlja cela vrsta vprašanj, na katere enoznačnih odgovorov ni mogoče poiskati. Prav tako s prstom ni mogoče pokazati na zgolj enega izmed dejavnikov, ki so pripeljali do tragedije. Poklicali smo direktorico Vzgojnega zavoda Planina Leonido Zalokar in jo vprašali, ali je tovrstne dogodke možno predvideti in kaj narediti, da v praksi do njih sploh ne bi prišlo.
Po strelskem napadu na šoli v Srbiji, v katerem je danes 13-letni učenec na svoji osnovni šoli v središču Beograda ubil osem učencev in varnostnika, ranil pa šest učencev in učiteljico, je srbska vlada od petka v državi razglasila tridnevno žalovanje. Policijska uprava je več informacij o napadu novinarjem posredovala zgodaj popoldne. Več pa smo izvedeli od dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjana Anžina.
Kakšni so delovni in življenjski pogoji novinarjev – o tem so rezultate ankete danes predstavili Sindikat novinarjev Slovenije in Center za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede. Največje je nezadovoljstvo pri sistemu vrednotenja delovnih mest, možnostih napredovanja in obsegu dela; preobremenjenost z delom občuti devet od desetih, toda anketirani kot najpomembnejši vidik svojega dela vidijo odgovornost do javnosti.
Neveljaven email naslov