Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koliko odpadkov "pridelamo" v Sloveniji letno? Od kod prihajajo in kakšni so? Kam jih pošljemo? Koliko je divjih odlagališč? Kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih? O vsem tem v nedeljskem jutru na Prvem.
V letu 2016 smo v Sloveniji odvrgli 5, 5 milijona ton odpadkov; količine tistih, ki se nahajajo na divjih odlagališčih, niso nikjer zabeležne
Po podatkih Eurostata v Evropski uniji vsako leto nastane več kot 2,5 milijarde ton odpadkov. Med državami z največ smetmi so Nemčija (387), Francija (325), Velika Britanija (251), sledijo Bolgarija (180), Poljska (179), Romunija (176), Švedska (167), Italija (159), Nizozemska (133) in Španija (110). V Sloveniji smo jih v letu 2016 proizvedli skoraj 5,5 milijona ton, pravi Tanja Vidic s Statističnega urada RS.
Količina letnih odpadkov od leta 2012 znova narašča, medtem ko je med leti 2008 in 2012 upadala. A govorimo seveda le o izmerjenih odpadkih, torej tistih, ki končajo v zabojnikih za smeti. Nihče pa ne ve, koliko je odpadkov, ki se nahajajo na divjih odlagališčih. Te so leta 2009 v okviru prve akcije Očistimo Slovenijo, ki so jo pripravili Ekologi brez meja, popisali prostovoljci. Na seznam so jih dali 11 tisoč. Njihova predstavnica Katja Sreš pravi, da to ni celotna številka, saj ocenjujejo, da jih je skupaj vsaj 20 tisoč.
“Večinoma gre za gradbene odpadke, ker se redko čistijo v sklopu lokalnih čistilnih akcij. Veliko je tudi odlagališč azbestnih plošč in nevarnih odpadkov, ki onesnažujejo pitno vodo, zaradi njih lahko pride samovžiga, škodujejo živalim, ki so blizu ali pridejo mimo.”
Še ena pot odpadkov je, da jih vržemo v straniščno školjko, od tam pa gredo v kanalizacijske sisteme in posledično v naše reke in morje. Dr. Uroš Robič z Inštituta za vode pravi, da je v slovenskem morju ogromno palčk za čiščenje ušes.
Po izračunih vsakih 30 sekund v svetovna morja zaide več kot 2 tisoč kilogramov odpadkov. Do leta 2050 bo tako v oceanih več plastike kot rib, o čemer smo govorili tudi v naši oddaji Intelekta.
S pomočjo Tanje Vidic s SURSA smo zbrali še podatke o količini letnih plastičnih in komunalnih odpadkov ter zavržene hrane.
Načinov, kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih je več. Eden od njih je, da stvari, ki jih ne potrebujemo več, podarimo drugih, ki jih potrebujejo. Iz odpadnih stvari, kot so staro pohištvo, rute, zavese, sponke, trakovi za ključe in še bi lahko naštevali, v Kulturno-ekološkem društvu Smetumet izdelujejo torbice, nahrbtnike, nakit, razlaga Maja Rijavec.
Če bi stare pokvarjene stvari raje obdržali zase, a ne veste, kako jih popraviti, lahko takšno znanje pridobite v Repair Caffeju. Enega najdete v Vojniku, drugega v Ljubljani, pojasnjuje dr. Marinka Vovk.
Verjetno lahko v svoji omari brez težav najdete tudi kakšen kos, ki ste ga oblekli le enkrat ali dvakrat. Da ne bo končal v košu za smeti, ga raje prodajte. Na spletu je mogoče najti več spletnih trgovin, fizično trgovino Moja tvoja omara v Ljubljani vodi Katarina Kuhar.
Stara oblačila, obutev in posteljnino zbirajo tudi Rdeči križ Slovenije, Karitas in Humana. Bolj iztrošene oddeje in pregrinjala ter igrače lahko nov dom najdejo v zavetišču za živali. Staro pohištvo lahko predate Reto centru, v katerem delujejo odvisniki, ki odvažajo, predelujejo in prodajajo staro pohištvo, hkrati pa se zdravijo. Če pa imate doma veliko knjig, s katerimi ne veste, kaj bi, jih nesite v antikvariat, ali jih vključite v projekt Knjigobežnice.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koliko odpadkov "pridelamo" v Sloveniji letno? Od kod prihajajo in kakšni so? Kam jih pošljemo? Koliko je divjih odlagališč? Kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih? O vsem tem v nedeljskem jutru na Prvem.
V letu 2016 smo v Sloveniji odvrgli 5, 5 milijona ton odpadkov; količine tistih, ki se nahajajo na divjih odlagališčih, niso nikjer zabeležne
Po podatkih Eurostata v Evropski uniji vsako leto nastane več kot 2,5 milijarde ton odpadkov. Med državami z največ smetmi so Nemčija (387), Francija (325), Velika Britanija (251), sledijo Bolgarija (180), Poljska (179), Romunija (176), Švedska (167), Italija (159), Nizozemska (133) in Španija (110). V Sloveniji smo jih v letu 2016 proizvedli skoraj 5,5 milijona ton, pravi Tanja Vidic s Statističnega urada RS.
Količina letnih odpadkov od leta 2012 znova narašča, medtem ko je med leti 2008 in 2012 upadala. A govorimo seveda le o izmerjenih odpadkih, torej tistih, ki končajo v zabojnikih za smeti. Nihče pa ne ve, koliko je odpadkov, ki se nahajajo na divjih odlagališčih. Te so leta 2009 v okviru prve akcije Očistimo Slovenijo, ki so jo pripravili Ekologi brez meja, popisali prostovoljci. Na seznam so jih dali 11 tisoč. Njihova predstavnica Katja Sreš pravi, da to ni celotna številka, saj ocenjujejo, da jih je skupaj vsaj 20 tisoč.
“Večinoma gre za gradbene odpadke, ker se redko čistijo v sklopu lokalnih čistilnih akcij. Veliko je tudi odlagališč azbestnih plošč in nevarnih odpadkov, ki onesnažujejo pitno vodo, zaradi njih lahko pride samovžiga, škodujejo živalim, ki so blizu ali pridejo mimo.”
Še ena pot odpadkov je, da jih vržemo v straniščno školjko, od tam pa gredo v kanalizacijske sisteme in posledično v naše reke in morje. Dr. Uroš Robič z Inštituta za vode pravi, da je v slovenskem morju ogromno palčk za čiščenje ušes.
Po izračunih vsakih 30 sekund v svetovna morja zaide več kot 2 tisoč kilogramov odpadkov. Do leta 2050 bo tako v oceanih več plastike kot rib, o čemer smo govorili tudi v naši oddaji Intelekta.
S pomočjo Tanje Vidic s SURSA smo zbrali še podatke o količini letnih plastičnih in komunalnih odpadkov ter zavržene hrane.
Načinov, kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih je več. Eden od njih je, da stvari, ki jih ne potrebujemo več, podarimo drugih, ki jih potrebujejo. Iz odpadnih stvari, kot so staro pohištvo, rute, zavese, sponke, trakovi za ključe in še bi lahko naštevali, v Kulturno-ekološkem društvu Smetumet izdelujejo torbice, nahrbtnike, nakit, razlaga Maja Rijavec.
Če bi stare pokvarjene stvari raje obdržali zase, a ne veste, kako jih popraviti, lahko takšno znanje pridobite v Repair Caffeju. Enega najdete v Vojniku, drugega v Ljubljani, pojasnjuje dr. Marinka Vovk.
Verjetno lahko v svoji omari brez težav najdete tudi kakšen kos, ki ste ga oblekli le enkrat ali dvakrat. Da ne bo končal v košu za smeti, ga raje prodajte. Na spletu je mogoče najti več spletnih trgovin, fizično trgovino Moja tvoja omara v Ljubljani vodi Katarina Kuhar.
Stara oblačila, obutev in posteljnino zbirajo tudi Rdeči križ Slovenije, Karitas in Humana. Bolj iztrošene oddeje in pregrinjala ter igrače lahko nov dom najdejo v zavetišču za živali. Staro pohištvo lahko predate Reto centru, v katerem delujejo odvisniki, ki odvažajo, predelujejo in prodajajo staro pohištvo, hkrati pa se zdravijo. Če pa imate doma veliko knjig, s katerimi ne veste, kaj bi, jih nesite v antikvariat, ali jih vključite v projekt Knjigobežnice.
Turistična slika na Hrvaškem je glede nočitev podobna kot v minulih letih, pozna pa se upad zlasti nemških turistov, tudi tistih petičnih. Tipičen nemški turist ne mara nenadnih in občutnih podražitev, ki si jih marsikje privoščijo naši južni sosedje, zato se odloča za cenejše destinacije v Španiji, Turčiji, Italiji in Franciji. Med državami, za katere se za dopust odločajo Nemci, je Hrvaška zdrsnila na šele deveto mesto.
V prihodnjih minutah se selimo na Ptujsko goro v baziliko Marije zavetnice s plaščem, ki je ob današnjem Velikem šmarnu cilj popotovanja več tisoč romarjev. Na Ptujski gori jih letno naštejejo več deset tisoč, največ pa prav na današnji praznik Marijinega vnebovzetja. Številni so v baziliki dočakali sončni vzhod, procesije z lučkami in petja Marijinih pesmi pa se je na praznični predvečer udeležilo več kot 700 vernikov. Radijsko razglednico je s Ptujske gore poslala Sara Zmrzlak.
Romi v Prekmurju so v večini rimokatoliki, zato nekateri današnji dan preživijo še posebej praznično. Med 215 hišami na Pušči skoraj ni hiše, ki zunaj ne bi imela bodisi podobe Marije bodisi rožnega venca. Kako verni so Romi v Prekmurju in zakaj častijo prav Marijo?
Na Fužinskem gradu že od leta 1972 deluje Arhitekturni muzej Ljubljana, zadnjih 14 let poznan kot Muzej za arhitekturo in oblikovanje – MAO. V zbirkah muzeja hranijo bogato dediščino arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. in 21. stoletja. O širokem naboru tem in področij, ki jih pokriva muzej, govori tudi razstava »Grad – Koncepti, predmeti, prostori«, ki pa se ne osredotoča le na zgodovino Gradu Fužine, ampak na domiseln način predstavlja preteklo dogajanje zadnjih petih stoletij na tem področju ter med njih vpleta tudi elemente sodobnosti. Razstavo je obiskala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.
V Katoliški cerkvi obhajajo slovesni praznik Marijino vnebovzetje, ki je pri slovenskih vernicah in vernikih zelo priljubljen. Številni se na ta dan odpravijo v Marijina svetišča k svečanim bogoslužjem, s tem praznikom pa je povezana tudi tradicija blagoslavljanja zelišč. O prazniku in romanjih premišljujeo: direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt; rektor bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, pater. dr. Robert Bahčič in pater Toni Brinjovc, župnik, predstojnik in rektor bazilike Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.
Visoke temperature, pomanjkanje padavin in močni vetrovi so najpogostejši naravni vzroki gozdnega požara, zlasti v poletnih mesecih. Dosedanje izkušnje kažejo, da je glavni krivec za tovrstno naravno nesrečo v 80 odstotkih še vedno človek, ki z uporabo tehničnih naprav velikokrat ravna nepremišljeno in se ne zaveda kasnejših posledic. Kako bi ukrepali v primeru požara v neposredni bližini, je Julija Kandare spraševala mimoidoče po ljubjanskih ulicah, odgovore o škodljivih vplivih požara na naše zdravje, pa je poiskala pri docentki doktorici Neni Kopčavar Guček iz ZD Ljubljana. foto: Pexels
V Evropi je težava pomanjkanje zdravil, v Sloveniji že dalj časa hudo primanjkuje zdravila z učinkovino semaglutid v obliki injekcij, ozempic, ki ga potrebujejo sladkorni bolniki, pomaga pa tudi pri hujšanju. Občasno primanjkuje tudi drugih, predvsem starejših, cenejših zdravil. Farmacevtske družbe se namreč vse bolj osredotočajo na draga biološka zdravila, kar pa povečuje finančno breme držav. Letos bomo pri nas za zdravila dali že skoraj milijardo evrov. Narašča tudi njihova poraba, vse več je predpisovanja, na drugi strani pa smo lani zavrgli že skoraj 80 ton zdravil. Danes še lahko dobi zdravilo vsak bolnik, kako pa bo jutri? Helena Lovinčič se je o vsem tem pogovarjala z Jurijem Furstom iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Od 14. in 24. avgusta bo v Kranju mednarodni glasbeni festival Jazz Kamp Kranj, ki ga od leta 2004 prirejata Kranjčana, brata Primož in Gregor Grašič. V dvanajstih koncertnih večerih bodo na Pungertu nastopili številni domači in tuji jazzovski glasbeniki; vrhunec festivala bo v soboto, 24. avgusta, na gradu Khislstein z nastopom Big Banda RTV Slovenija z gosti. Več o festivalskem programu je v prispevku Tine Žun povedal Primož Grašič.
13. avgust je mednarodni dan levičarjev, torej ljudi, ki so spretnejši z levico. Teh je na svetu približno 10 odstotkov. In čeprav se danes v šolah ne zahteva, da otroci pišejo samo z desnico, ni bilo vedno tako. Zakaj je nekoč veljalo, da je levica nezaželena, je ob mednarodnem dnevu levičarjev preverila Lana Furlan.
Nocojšnja noč bo za vse ljubitelje astronomije prav posebna. Od poznega večera do zgodnjih jutranjih ur bodo nebo osvetljevali Perzeidi. Z višine 100 kilometrov bodo na Zemljo padali s hitrostjo približno 60 kilometrov na sekundo. Naketere vsako leto znova navdušujejo. O meteorskem dežju se je Julija Kandare pogovarjala z nekdanjim profesorjem fizike na Ljubljanski gimnaziji Jožeta Plečnika in amaterskim astronomom Borisom Khamom, naključne mimoidoče na ljubljanskih ulicah pa je vprašala, ali sploh vedo, za kakšen astronomski pojav gre.
Po podatkih Planinske zveze Slovenije lahko razberemo, da naše planine letno obišče približno več kot milijon in pol planincev ali turistov. Pri nas predvsem v času poletnih počitnic še posebej pridejo do izraza obiski vršacev, tudi tistih najvišjih. Po podatkih Triglavskega narodnega parka se delež tistih, ki so obiskali vrh Triglava, giblje okoli 25 % celotne populacije. Je pravi Slovenec le tisti, ki se je že povzpel na Triglav? Svoje mnenje o tem nam je zaupal gorski vodnik Rok Zalokar. Foto: Stane Klemenc/Bobo
Ob Mednarodnem dnevu mladih, ki ga po zaslugi Organizacije združenih narodov praznujemo 12. avgusta že vse od leta 1999, mladi vsako leto opozorijo na svoje težave in izzive s katerimi se soočajo. Letošnja tema so digitalne inovacije mladih za trajnostni razvoj. Mladostniki v Sloveniji pa ob tem še posebno opozarjajo na neodzivnost in slabo komunikacijo s stani vlade.
Med 12. in 17. avgustom bo v Novem mestu potekal že 24. festival Jazzinty, ki združuje delavnice, skladateljsko nagrado ter večerne koncerte. Rdeča nit letošnjega festivala je povezava med glasbo in plesom, ki sega globoko v preteklost in se v zadnjem obdobju zopet prebuja in prihaja v ospredje. Več o samem festivalu pa je glasbeni urednici Alji Kramar povedala umetniška vodja, Ana Čop.
Jadralec Toni Vodišek je danes postal olimpijski podprvak v formuli kite. Zlato je osvojil Avstrijec Valentin Bontus, bron pa Singapurec Maximilian Mader. Po zlatu judoistke Andreje Leški je to druga kolajna za Slovenijo na letošnjih igrah. Kolikšno težo je pri Vodiškovem srebru igrala dvojna kazen, ki jo je prejel, in zakaj je do nje sploh prišlo? Iz Pariza se nam je javil naš kolega iz športnega uredništva Luka Petrič in pokomentiral aktualno dogajanje na olimpijskih igrah.
Kolesarska steza med Bledom in Bohinjem je zagotovo eden najbolj težko pričakovanih projektov na Gorenjskem. Po prvotnih napovedih naj bi bila Bled in Bohinj z varno kolesarsko povezavo povezana že letos, a se zaradi zapletov pri gradnji skozi Sotesko, to žal ne bo zgodilo. Dela na bohinjski strani so praktično že končana, manjka še nekaj detajlov, zaradi katerih še vedno ostaja zaprta, se pa kljub temu po njej vozi veliko kolesarjev, ki se tako izognejo izjemno nevarni cesti. Kaj se torej dogaja s projektom, ki ga tako željno čakajo domačini, turisti in domala vsi slovenski ljubitelji kolesarstva?
Medtem ko gredo Olimpijske igre počasi h koncu, smo se danes pogovarjali z enim izmed zdravnikov, ki v Parizu skrbijo za naše športnike. Ortopeda, Robija Kelca, je Helena Lovinčič poklicala ravno, ko je s tribune spremljal fantastični nastop naše plezalke, Janje Garnbret. Med drugim je povedal, da so to njegove druge poletne olimpijske igre, za plezalce je namreč skrbel že v Tokiu, da hujšega dela s športniki bi, razen nekaj prehladov in glavobolov. Komentiral pa je tudi kakovost hrane, razmere v reki Seni in organizacijo na splošno.
V teh poletnih dneh se iz Ljubljane selimo v portugalsko prestolnico Lizbona, kjer so bile konec julija evropske športne igre za dializne in bolnike s transplantacijo. Naši tekmovalci, člani društva Transplant, so dosegli velik uspeh. V Slovenijo so se vrnili s skupno 11 medaljami. Tekmovanja sta se udeležila tudi podpredsednik društva Transplant Andrej Žido in vodja slovenske ekipe Peter Tišler. Z njima se je pogovarjala Julija Kandare.
Jamarji iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana, naše največje slovenske jamarske organizacije, so v zadnjem obdobju odkrili skoraj neverjeten jamski sistem, ki bi lahko kmalu postal eden največjih v Sloveniji. Gre za planino Poljano v osrčju Bohinjskih gora in pričakujejo, da v nekaterih od više ležečih jam celo presežejo magično globino 1000 metrov.
V treh vzhodnih nemških deželah – Turingiji, Saški in Brandenburgu – poteka volilna kampanja pred volitvami v deželni zbor. Ankete najbolje kažejo desni stranki Alternativa za Nemčijo, ki pa si prizadeva za spremembo v nemški kulturi spominjanja z manj poudarka na nacizmu. V stranki so tudi frakcije, ki nacističnim zločinom ne pripisujejo velikega pomena. V Nemčiji se sicer vrstijo obletnice grozot tistega časa, narašča zanimanje za obisk spomenikov. Potem ko so januarja letos mediji razkrili zarotniško srečanje skrajnih desničarjev v vili v Potsdamu, kjer so razpravljali o programu izgona tujcev, se je povečalo zanimanje za obisk podobne vile Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov. Obiskala jo je tudi Maja Derčar. Na fotografiji vila Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov
Poletna sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve pri nas je v polnem teku. Kamorkoli se ozremo, smo tako rekoč bombardirani z napisi, kot so znižano, finalni popusti in totalna razprodaja. Če smo potrošniki nekoč odštevali dneve do začetka sezonskih razprodaj, danes skoraj ni več trgovine, ki ne bi imela police ali spletnega zavihka z znižanimi artikli. O tem, kaj je bistvo razprodaj, je Julija Kandare govorila z lastnico koroškega podjetja s trajnostno modo Lipi Lucijo Arnold, kako lahko potrošniki postanemo odvisni od nakupovanja, pa ji je pojasnila specializantka psihoterapije in doktorantka filozofije Eva Virc s spletnega portala Moj psihoterapevt.
Neveljaven email naslov