Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob nacionalnem dnevu krvodajalstva smo se pogovarjali s Suzano Đorđević, socialno delavko iz Službe za krvodajalstvo Zavoda za transfuzijsko medicino in z Boštjanom Novakom z Rdečega križa.
Letos praznujemo 65 let krvodajalstva pri nas; ta hip primanjkuje krvi 0 Rh-
4. junija zaznamujemo nacionalni dan krvodajalstva. Rdeči križ Slovenije ga bo praznoval v soboto, na tradicionalnem že 29. srečanju krvodajalcev v Veržeju. Prihodnji teden, 14. junija, pa se bo Slovenija pridružila svetovnemu dnevu krvodajalstva, ko se bodo v številnih državah zahvalili prostovoljnim, neplačanim
krvodajalcem.
Dan slovenskega krvodajalstva pa je povezan s 4. junijem 1945, ko so v Ljubljani odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi. Zanimivo je, da vsakih pet minut nekdo potrebuje kri, to pomeni, da potrebujemo 300-350 krvodajalcev na dan, da bi zadostili takšnim potrebam po krvi.
Kot je dejala Suzana Đorđević, socialna delavka iz Službe za krvodajalstvo Zavoda za transfuzijsko medicino, sta v Sloveniji najpogostejši krvni skupini A – ima jo 40 odstotkov ljudi – in 0 – ima jo 38 odstotkov ljudi.
“Ta hip potrebujemo in kličemo ljudi z 0 Rh- in bi res prosila ljudi, naj se odzovejo vabilu v teh dneh.”
Kri lahko daruje vsak, ki:
• je dobrega zdravja,
• je star med 18 in 65 let,
• tehta vsaj 50 kg,
• zadnje mesece ni imel večje operacije,
• v zadnjem letu ni prejel transfuzije,
• moški, ki vsaj tri mesece ni daroval krvi,
• ženska, ki vsaj štiri mesece ni darovala krvi in v zadnjem letu ni bila noseča.
4479 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob nacionalnem dnevu krvodajalstva smo se pogovarjali s Suzano Đorđević, socialno delavko iz Službe za krvodajalstvo Zavoda za transfuzijsko medicino in z Boštjanom Novakom z Rdečega križa.
Letos praznujemo 65 let krvodajalstva pri nas; ta hip primanjkuje krvi 0 Rh-
4. junija zaznamujemo nacionalni dan krvodajalstva. Rdeči križ Slovenije ga bo praznoval v soboto, na tradicionalnem že 29. srečanju krvodajalcev v Veržeju. Prihodnji teden, 14. junija, pa se bo Slovenija pridružila svetovnemu dnevu krvodajalstva, ko se bodo v številnih državah zahvalili prostovoljnim, neplačanim
krvodajalcem.
Dan slovenskega krvodajalstva pa je povezan s 4. junijem 1945, ko so v Ljubljani odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi. Zanimivo je, da vsakih pet minut nekdo potrebuje kri, to pomeni, da potrebujemo 300-350 krvodajalcev na dan, da bi zadostili takšnim potrebam po krvi.
Kot je dejala Suzana Đorđević, socialna delavka iz Službe za krvodajalstvo Zavoda za transfuzijsko medicino, sta v Sloveniji najpogostejši krvni skupini A – ima jo 40 odstotkov ljudi – in 0 – ima jo 38 odstotkov ljudi.
“Ta hip potrebujemo in kličemo ljudi z 0 Rh- in bi res prosila ljudi, naj se odzovejo vabilu v teh dneh.”
Kri lahko daruje vsak, ki:
• je dobrega zdravja,
• je star med 18 in 65 let,
• tehta vsaj 50 kg,
• zadnje mesece ni imel večje operacije,
• v zadnjem letu ni prejel transfuzije,
• moški, ki vsaj tri mesece ni daroval krvi,
• ženska, ki vsaj štiri mesece ni darovala krvi in v zadnjem letu ni bila noseča.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov