Z gospo Andrejo Palatinus z Direkcije za vode smo se ob svetovnem dnevu varstva okolja, ki letos poteka pod sloganom "Premagajmo onesnaževanje s plastiko", pogovarjali o onesenaženosti slovenskega morja in celinskih voda s plastiko in mikroplastiko.

Ob svetovnem dnevu varstva okolja smo govorili o onesnaženosti slovenskega morja in celinskih voda s plastiko

Andreja Palatinus, univerzitetna diplomirana ekologinja z Direkcije za vode na Ministrstvu za okolje in prostor, je leta 2007 opravila prvo oceno onesnaženosti obale z makroodpadki, to so odpadki, večji od 2 cm. Ugotovila je, da je naša obala izjemno onesnažena.

»Kjer koli to opazujemo, na obali, morskem dnu, površini – povsod je plastika v koncentraciji, višji od 80 odstotkov vseh materialov.«

Poleg plastike so med odpadki še steklo, kovine in blago. To, da je med odpadki v ospredju plastika, pa je trend tudi drugod po svetu, je pojasnila sogovornica. Med letoma 2009 in 2015, ko je potekalo redno čiščenje slovenske obalne linije, se je količina odpadkov zmanjšala približno za polovico, iz treh ton leta 2009 na tono in pol leta 2015.

»Ocene, ki jih je izvajal Inštitut za vode, pa tega trenda niso zaznale, opazili pa smo, da so odpadki postajali čedalje manjši, odstotek plastike pa se je povečal.«

In že smo pri tako imenovani mikroplastiki, to je vsa plastika, ki je manjša od 5 mm. Najmanjši delci, ki so jih zaznali, so bili veliki dva mikrometra.

»Mikroplastika lahko v okolje pride z direktnim vnosom v vodo ali kot posledica razpada makroodpadkov, ki so že v okolju.«

Mikroplastiko v celinskih vodah so začeli raziskovati pred nekaj leti, ko so naredili tudi prvo oceno stanja v Ljubljanici in Blejskem jezeru. Več o tem, ukrepih in izzivih, povezanih z (mikro)plastiko in vodami pri nas, pa lahko poslušate v pogovoru.