Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vzpostavljena je nacionalna baza mačk in psov krvodajalcev.
Vzpostavljena je nacionalna baza pasjih in mačjih krvodajalcev Tačka daruje
Nacionalna baza pasjih in mačjih krvodajalcev Tačka daruje je projekt štirih veterinark, ki so ugotovile, da prejšnji sistem darovanja ni ustrezen ter lahko pripelje tudi do pogina živali. Veterinarske ambulante so se do zdaj namreč zanašale na svoje stranke, ki so jih v nujnih primerih poklicali, in upale, da se bodo pripravljene odzvati, razlaga Tina Roškar, doktorica veterinarske medicine. Dostop do nacionalne baze, ustanovitev katere je podprla tudi Veterinarska zbornica Slovenije, imajo zdaj vse veterinarske ambulante, ki se vanjo vpišejo. Pokritost s krvodajalci je najboljša v osrednji Sloveniji, zato se še posebej trudijo pridobiti člane iz drugih delov Slovenije.
Podobno kot pri ljudeh je tudi pri živalih darovanje krvi prostovoljno in brezplačno. Ne more pa prav vsak pes ali mačka postati krvodajalec, razlaga Roškarjeva:
“Psi morajo biti težji od 25 kg, zdravi, zaščiteni proti bolham in klopom ter proti klopno prenosljivim boleznim. Tudi kroničnih obolenj ne smejo imeti. Mačke morajo biti notranje, saj so sicer izpostavljene virusom iz okolice. Nočemo pa, da bi te prenesle na prejemnika. Imeti morajo vsaj 5 kg.”
Idealni darovalci pri psih so zaradi svoje konstitucije in značaja hrti. Svojo psičko pasme greyhound je v bazo že vpisala Blažka Ribič. K temu jo je spodbudila izkušnja njenega drugega psa, ki je zaradi zdravstvenih težav nujno potreboval kri. Prvič je bila darovalka njena psica, naslednjič so ji na pomoč priskočili neznanci. Tudi ona je od vpisa v bazo že dobila klic, če bi njena hrtica lahko darovala kri:
“Takrat nisem oklevala. S psičko, ki je sicer malo bolj plašna, ni bilo nobenih težav. Greš v ordinacijo, pobrijejo dlako na vratu, vstavijo iglo v veno, kri nato teče približno 10 min. Skrbnik je lahko ves čas ob psu. Potem vrat obvežejo, pes dobi še kakšen priboljšek in gre domov. Tisti dan sva šli na malo krajši sprehod, naslednji dan pa je že bilo enako kot prej. Le zaplata gole kože na vratu te še nekaj časa spominja, da je opravila res odlično delo.
Da odvzem krvi ne pusti večjih posledic na zdravju psov in mačk, pravi tudi veterinarka, ki pojasnjuje, da na dan odvzema krvi potrebujejo le nekoliko več hrane in manj fizične dejavnosti.
4482 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vzpostavljena je nacionalna baza mačk in psov krvodajalcev.
Vzpostavljena je nacionalna baza pasjih in mačjih krvodajalcev Tačka daruje
Nacionalna baza pasjih in mačjih krvodajalcev Tačka daruje je projekt štirih veterinark, ki so ugotovile, da prejšnji sistem darovanja ni ustrezen ter lahko pripelje tudi do pogina živali. Veterinarske ambulante so se do zdaj namreč zanašale na svoje stranke, ki so jih v nujnih primerih poklicali, in upale, da se bodo pripravljene odzvati, razlaga Tina Roškar, doktorica veterinarske medicine. Dostop do nacionalne baze, ustanovitev katere je podprla tudi Veterinarska zbornica Slovenije, imajo zdaj vse veterinarske ambulante, ki se vanjo vpišejo. Pokritost s krvodajalci je najboljša v osrednji Sloveniji, zato se še posebej trudijo pridobiti člane iz drugih delov Slovenije.
Podobno kot pri ljudeh je tudi pri živalih darovanje krvi prostovoljno in brezplačno. Ne more pa prav vsak pes ali mačka postati krvodajalec, razlaga Roškarjeva:
“Psi morajo biti težji od 25 kg, zdravi, zaščiteni proti bolham in klopom ter proti klopno prenosljivim boleznim. Tudi kroničnih obolenj ne smejo imeti. Mačke morajo biti notranje, saj so sicer izpostavljene virusom iz okolice. Nočemo pa, da bi te prenesle na prejemnika. Imeti morajo vsaj 5 kg.”
Idealni darovalci pri psih so zaradi svoje konstitucije in značaja hrti. Svojo psičko pasme greyhound je v bazo že vpisala Blažka Ribič. K temu jo je spodbudila izkušnja njenega drugega psa, ki je zaradi zdravstvenih težav nujno potreboval kri. Prvič je bila darovalka njena psica, naslednjič so ji na pomoč priskočili neznanci. Tudi ona je od vpisa v bazo že dobila klic, če bi njena hrtica lahko darovala kri:
“Takrat nisem oklevala. S psičko, ki je sicer malo bolj plašna, ni bilo nobenih težav. Greš v ordinacijo, pobrijejo dlako na vratu, vstavijo iglo v veno, kri nato teče približno 10 min. Skrbnik je lahko ves čas ob psu. Potem vrat obvežejo, pes dobi še kakšen priboljšek in gre domov. Tisti dan sva šli na malo krajši sprehod, naslednji dan pa je že bilo enako kot prej. Le zaplata gole kože na vratu te še nekaj časa spominja, da je opravila res odlično delo.
Da odvzem krvi ne pusti večjih posledic na zdravju psov in mačk, pravi tudi veterinarka, ki pojasnjuje, da na dan odvzema krvi potrebujejo le nekoliko več hrane in manj fizične dejavnosti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kaj lahko človeku zagotovi srečo – marksizem ali kapitalizem? – To je vprašanje, o katerem bosta danes ponoči razpravljala kontroverzni kanadski psiholog Jordan Peterson in nič manj razvpiti slovenski filozof Slavoj Žižek. Ker prvi velja za intelektualnega prvaka sodobne globalne desnice, drugi pa, prav tako v svetovnem merilu, za zastavonošo današnje levice, številni opazovalci menijo, da bi v Torontu, kjer bo soočenje potekalo, navsezadnje lahko videli veliki svetovnonazorski oziroma ideološki obračun našega časa. Pa je to res? Kaj pravzaprav smemo pričakovati od soočenja med Žižkom in Petersonom, je v pogovoru s filozofom, dr. Gregorjem Modrom, preverjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Tokrat se nam je v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila Karin Potočnik s Koroške, mlečne regije, kjer si želijo, da bi ljudje po mleko spet hodili s kanglicami. Zakaj in čemu vse bi to prispevalo, pa lahko slišite v pogovoru!
Se bolniki z vprašanji o evtanaziji v času, ko je podpornikom peticije za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja uspelo zbrati 5000 podpisov, obračajo tudi na zastopnike pacientovih pravic? Duša Hlade Zore temu pritrdi. Trenutno zakon pacientu omogoča pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Obrazec o vnaprejšnji zavrnitvi zdravstvene oskrbe lahko najdete na spletni strani ali pri zastopnikih pacientovih pravic, pri nekaterih osebnih zdravnikih, podrobnosti pa najdete tudi v prispevku Tine Lamovšek.
»Nikoli se nikomur dokup ni odvzel,« to je danes večkrat poudaril generalni direktor ZPIZA Marijan Papež. S tem se je odzval na pobudo civilne iniciative, ki zahteva spremembo zakonodaje na tem področju in po mnenju pokojninskega zavoda dejstev ne predstavlja objektivno. Urška Valjavec predstavlja pogled pokojninske zavarovalnice.
V sodobnem svetu je zmožnost procesiranja velikih količin informacij pogosto tisti dejavnik, ki ločuje med zmagovalci in poraženci. To nedvomno velja tudi za področje znanosti, kjer so velepodatkom prav tako lahko kos le vrhunski superračunalniški centri. V tem pogledu je nova pridobitev Kemijskega inštituta velikega pomena. Danes so tam namreč odprli Ažmanov računski center, ki nosi ime pionirja računalniške kvantne kemije pri nas, Andreja Ažmana. Z direktorjem Kemijskega inštituta Gregorjem Anderluhom se je pogovarjala Nina Slaček.
Evropsko sodišče za človekove pravice praznuje 60-letnico. Ob tej priložnosti so na ljubljanski pravni fakulteti pripravili posvet z naslovom ESČP - varuh človekovih pravic in vladavine prava. Za več kot 800 milijonov ljudi namreč to sodišče predstavlja zadnje upanje, da bodo njihove pravice spoštovane. Ali kot je med drugim dejal predsednik slovenskega ustavnega sodišča Rajko Knez: "Ko gre najbolj narobe, se obrnemo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot smo lahko slišali, je Slovenija glede izvrševanja sodb ESČP-ja v zadnjih letih naredila velik premik. V štirih letih je število neizvršenih sodb z nekaj čez 300 zmanjšala na 11. In to kljub temu, da so nekatere sodbe boleče posegle v proračun.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stanovanjska problematika mladih je vse bolj pereče vprašanje, ki terja sodelovanje več akterjev, predvsem pa države in občin. O razmerah na stanovanjskem področju za mlade so danes na okrogli mizi poleg okoljskega ministrstva in republiškega stanovanjskega sklada spregovorili tudi predstavniki mladinskih organizacij; skupaj so iskali odgovore na vprašanje, kako naj mladi pridejo ob vse višjih cenah nepremičnin in najemnin pridejo do lastniškega oziroma najemniškega stanovanja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal z Nino Bavčar Čargo, direktorico Inštituta za mladinsko politiko, ki že več let podeljuje certifikate mladim prijazna občina. Povedala je, katere so glavne težave, s katerimi se ob vstopu na nepremičninski trg soočajo mladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karkoli počnemo prek interneta, kaj iščemo, pošiljamo e pošto, objavljamo, všečkamo, karkoli, v vsakem primeru gre za podatke, ki potujejo po internetu. Ta pa je zelo fizičen, čeprav je to danes že skoraj nevidno. Kljub brezžičnim povezavam in podatkovnim oblakom podatki še vedno potujejo po kablih, hranijo se v stavbah. Ta infrastruktura, čeprav je ne vidimo, je zelo fizična in ima velik vpliv na okolje – to pa je področje, o katerem vemo zelo malo. O tem smo se pogovarjali z raziskovalko in umetnico Joano Moll, ki je o tem predavala na konferenci Kritično inženirstvo v Aksiomi, s projektom se predstavlja tudi na aktualni razstavi. Pred mikrofon jo je povabila Urška Henigman.
Cene prašičjega mesa na evropskih borzah vrtoglavo rastejo. V zadnjih treh tednih se je odkupna cena v povprečju povišala za 30%. Slovenski trg je odvisen od ponudne svinjskega mesa na evropskem trgu, z lastno proizvodnjo prašičev pokrijemo samo okoli tretjino potreb. Prašičjega mesa primanjkuje tudi na evropskem in celotnem svetovnem trgu. Glavni vzrok je pomanjkanje svinjine na azijskih trgih, ki imajo zaradi prašičje kuge velike izgube lastnih čred in nadomeščajo svoj primanjkljaj, seveda za to ponujajo visoke cene. Tuji in slovenski dobavitelji so trgovcem že napovedali podražitve, dvig maloprodajnih cen v trgovinah se obeta že prihodnji teden in sicer najprej pri svežem prašičjem mesu, kasneje pa tudi v mesnih izdelkih, kot so pršuti, klobase in salame. Šunke v pred velikonočnem času še ne bodo dražje. Po mnenju poznavalcev bo trend dvigovanja odkupnih cen prašičev trajal precej dolgo.
Neveljaven email naslov