Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vzpostavljena je nacionalna baza mačk in psov krvodajalcev.
Vzpostavljena je nacionalna baza pasjih in mačjih krvodajalcev Tačka daruje
Nacionalna baza pasjih in mačjih krvodajalcev Tačka daruje je projekt štirih veterinark, ki so ugotovile, da prejšnji sistem darovanja ni ustrezen ter lahko pripelje tudi do pogina živali. Veterinarske ambulante so se do zdaj namreč zanašale na svoje stranke, ki so jih v nujnih primerih poklicali, in upale, da se bodo pripravljene odzvati, razlaga Tina Roškar, doktorica veterinarske medicine. Dostop do nacionalne baze, ustanovitev katere je podprla tudi Veterinarska zbornica Slovenije, imajo zdaj vse veterinarske ambulante, ki se vanjo vpišejo. Pokritost s krvodajalci je najboljša v osrednji Sloveniji, zato se še posebej trudijo pridobiti člane iz drugih delov Slovenije.
Podobno kot pri ljudeh je tudi pri živalih darovanje krvi prostovoljno in brezplačno. Ne more pa prav vsak pes ali mačka postati krvodajalec, razlaga Roškarjeva:
“Psi morajo biti težji od 25 kg, zdravi, zaščiteni proti bolham in klopom ter proti klopno prenosljivim boleznim. Tudi kroničnih obolenj ne smejo imeti. Mačke morajo biti notranje, saj so sicer izpostavljene virusom iz okolice. Nočemo pa, da bi te prenesle na prejemnika. Imeti morajo vsaj 5 kg.”
Idealni darovalci pri psih so zaradi svoje konstitucije in značaja hrti. Svojo psičko pasme greyhound je v bazo že vpisala Blažka Ribič. K temu jo je spodbudila izkušnja njenega drugega psa, ki je zaradi zdravstvenih težav nujno potreboval kri. Prvič je bila darovalka njena psica, naslednjič so ji na pomoč priskočili neznanci. Tudi ona je od vpisa v bazo že dobila klic, če bi njena hrtica lahko darovala kri:
“Takrat nisem oklevala. S psičko, ki je sicer malo bolj plašna, ni bilo nobenih težav. Greš v ordinacijo, pobrijejo dlako na vratu, vstavijo iglo v veno, kri nato teče približno 10 min. Skrbnik je lahko ves čas ob psu. Potem vrat obvežejo, pes dobi še kakšen priboljšek in gre domov. Tisti dan sva šli na malo krajši sprehod, naslednji dan pa je že bilo enako kot prej. Le zaplata gole kože na vratu te še nekaj časa spominja, da je opravila res odlično delo.
Da odvzem krvi ne pusti večjih posledic na zdravju psov in mačk, pravi tudi veterinarka, ki pojasnjuje, da na dan odvzema krvi potrebujejo le nekoliko več hrane in manj fizične dejavnosti.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vzpostavljena je nacionalna baza mačk in psov krvodajalcev.
Vzpostavljena je nacionalna baza pasjih in mačjih krvodajalcev Tačka daruje
Nacionalna baza pasjih in mačjih krvodajalcev Tačka daruje je projekt štirih veterinark, ki so ugotovile, da prejšnji sistem darovanja ni ustrezen ter lahko pripelje tudi do pogina živali. Veterinarske ambulante so se do zdaj namreč zanašale na svoje stranke, ki so jih v nujnih primerih poklicali, in upale, da se bodo pripravljene odzvati, razlaga Tina Roškar, doktorica veterinarske medicine. Dostop do nacionalne baze, ustanovitev katere je podprla tudi Veterinarska zbornica Slovenije, imajo zdaj vse veterinarske ambulante, ki se vanjo vpišejo. Pokritost s krvodajalci je najboljša v osrednji Sloveniji, zato se še posebej trudijo pridobiti člane iz drugih delov Slovenije.
Podobno kot pri ljudeh je tudi pri živalih darovanje krvi prostovoljno in brezplačno. Ne more pa prav vsak pes ali mačka postati krvodajalec, razlaga Roškarjeva:
“Psi morajo biti težji od 25 kg, zdravi, zaščiteni proti bolham in klopom ter proti klopno prenosljivim boleznim. Tudi kroničnih obolenj ne smejo imeti. Mačke morajo biti notranje, saj so sicer izpostavljene virusom iz okolice. Nočemo pa, da bi te prenesle na prejemnika. Imeti morajo vsaj 5 kg.”
Idealni darovalci pri psih so zaradi svoje konstitucije in značaja hrti. Svojo psičko pasme greyhound je v bazo že vpisala Blažka Ribič. K temu jo je spodbudila izkušnja njenega drugega psa, ki je zaradi zdravstvenih težav nujno potreboval kri. Prvič je bila darovalka njena psica, naslednjič so ji na pomoč priskočili neznanci. Tudi ona je od vpisa v bazo že dobila klic, če bi njena hrtica lahko darovala kri:
“Takrat nisem oklevala. S psičko, ki je sicer malo bolj plašna, ni bilo nobenih težav. Greš v ordinacijo, pobrijejo dlako na vratu, vstavijo iglo v veno, kri nato teče približno 10 min. Skrbnik je lahko ves čas ob psu. Potem vrat obvežejo, pes dobi še kakšen priboljšek in gre domov. Tisti dan sva šli na malo krajši sprehod, naslednji dan pa je že bilo enako kot prej. Le zaplata gole kože na vratu te še nekaj časa spominja, da je opravila res odlično delo.
Da odvzem krvi ne pusti večjih posledic na zdravju psov in mačk, pravi tudi veterinarka, ki pojasnjuje, da na dan odvzema krvi potrebujejo le nekoliko več hrane in manj fizične dejavnosti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes zjutraj ob petih so neznanci iz mimovozečega avtomobila streljali na ameriško veleposlaništvo v Ankari. Veleposlaništvo je zaradi praznika zaprto, pa tudi sicer je bilo prezgodaj, da bi s tem resno ogrozili življenja morebitnih mimoidočih ali zaposlenih. Odnosi med Turčijo in ZDA so se poslabšali zaradi ameriških gospodarskih ukrepov.
Na TV SLO 1 prihaja ena najodmevnejših nadaljevank zadnjih let, večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985. Foto: //htpps://wikimedia.org
Slovenca Aleš Česen in Luka Stražar sta skupaj z Britancem Tomom Livingstonom postala šele druga v zgodovini, ki jima je uspelo osvojiti vrh Latoka. Trojica je sicer prva nasvetu, ki je stopila na vrh 7 tisoč 145 metrov visoke gore s severne strani. Plezalno smer, zdaj poimenovano Česen - Livingston - Stražar, so ocenili z oceno ED+, to je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice. Severni greben Latoka velja za eno najzahtevnejših plezalnih smeri v Karakorumu, zato se podvig slovensko - britanske odprave nedvomno uvršča med najpomembnejše alpinistične dosežke leta. Pri ameriški reviji Rock and Ice so ga že imenovali za favorita za najprestižnejšo alpinistično nagrado zlati cepin. Alpinisti se vrnejo predvidoma v nedeljo, kako je doživljal podvig, nam je povedal Tomo Česen, oče vodje odprave Aleša Česna.
Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenci smo znani po tem, da se radi lotevamo nekoliko posebnih in ekstremnih podvigov. Prav res posebnega so se pretekli teden lotili trije kamniški upokojenci. Jernej Štrajhar, Franc Šuštar in Janez Ahčin iz Tuhinjske doline so z mopedi znamke Tomos »objeli« Slovenijo oz. jo obkrožili po celotni dolžini meje.
Viadukt Monardi je velik viadukt, ki je zgrajen tako, kot so takrat znali. Leta 2016 so izvedli sanacijo viadukta, ki bi morala biti narejena kakovostno, saj sicer lahko pride še dodatnih napak. O tem, kaj lahko gre narobe pri takšnih objektih, je Tjaša Škamperle vprašala Marjana Pipenbaherja iz biroja Ponting, ki je projektiral več mostov in viaduktov.
Z dr. Matjažem Gregoričem smo se odpravili v svet črnih vdov, najstrupenejših pajkov v naši regiji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam na spletu. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na FDV-ju. O tem se je Tina Lamovšek pogovarjala s prof. dr. Tanjo Oblak Črnič s FDV-ja, ki je bila skupaj s prof. dr. Dejanom Verčičem mentorica tem študentom. Za začetek je izpostavila dejstvo, da mladi niso homogena skupina ljudi in da jih ne smemo stereotipizirati kot politično apatično skupino, temveč da jih – kot je pokazala ta analiza - tudi politika zanima. Novinarko pa je zanimalo, ali so študenti našli povezavo med online – spletno prisotnostjo predsedniških kandidatov in kandidatk (torej, da so bili politiki aktivni na več družbenih omrežjih, tam tudi aktivno sodelovali) in uspešnostjo na predsedniških volitvah 2017?
Tokrat gledamo v glave aktivne mladine. Kaj jih žene, kaj spodbuja, da se pridružujejo prostovoljnim iniciativam, da se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki, ki imajo enake interese. Katerih je več – tistih mladih, ki so aktivni člani družbe ali tistih drugih, ki jih svet okoli njih ne zanima? To se sprašujemo 12. avgusta, ob mednarodnem dnevu mladih.
V četrtkovi rubriki Po Sloveniji z dopisniki smo se z Metko Pirc pogovarjali o letošnji hmeljarski sezoni v Spodnji Savinjski dolini, ki ji rečejo tudi dolina zelenega zlata.
Nekaj manj kot 50 šoloobveznih otrok iz planinskih društev »Sloga« Rogatec, Boč Kostrivnica in Zagorje ob Savi te dni del svojih počitnic preživlja pod vznožjem Pece. Enotedenski tabor mineva v duhu raziskovanja tega dela Slovenije in krepitvi planinskih veščin.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dosedanja poročila o kmetijski suši v Evropi so zelo neugodna. Močno zmanjšani pridelki zelenjave, žit in drugih poljščin bodo zagotovo prinesli podražitve. Zlasti velike se obetajo na trgu z zelenjavo. Koliko se bodo posledice suše odrazile v ceni hrane, je Jernejka Drolec povprašala poznavalca razmer dr. Aleša kuharja z Biotehniške fakultete.
Voznik je ekipo najprej žalil, nato pa zapeljal v novinarko in snemalca Televizije Slovenija. Snemalec je pravočasno odskočil, poškodovana je bila le kamera.
Neveljaven email naslov