Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vzpostavljena je nacionalna baza mačk in psov krvodajalcev.
Vzpostavljena je nacionalna baza pasjih in mačjih krvodajalcev Tačka daruje
Nacionalna baza pasjih in mačjih krvodajalcev Tačka daruje je projekt štirih veterinark, ki so ugotovile, da prejšnji sistem darovanja ni ustrezen ter lahko pripelje tudi do pogina živali. Veterinarske ambulante so se do zdaj namreč zanašale na svoje stranke, ki so jih v nujnih primerih poklicali, in upale, da se bodo pripravljene odzvati, razlaga Tina Roškar, doktorica veterinarske medicine. Dostop do nacionalne baze, ustanovitev katere je podprla tudi Veterinarska zbornica Slovenije, imajo zdaj vse veterinarske ambulante, ki se vanjo vpišejo. Pokritost s krvodajalci je najboljša v osrednji Sloveniji, zato se še posebej trudijo pridobiti člane iz drugih delov Slovenije.
Podobno kot pri ljudeh je tudi pri živalih darovanje krvi prostovoljno in brezplačno. Ne more pa prav vsak pes ali mačka postati krvodajalec, razlaga Roškarjeva:
“Psi morajo biti težji od 25 kg, zdravi, zaščiteni proti bolham in klopom ter proti klopno prenosljivim boleznim. Tudi kroničnih obolenj ne smejo imeti. Mačke morajo biti notranje, saj so sicer izpostavljene virusom iz okolice. Nočemo pa, da bi te prenesle na prejemnika. Imeti morajo vsaj 5 kg.”
Idealni darovalci pri psih so zaradi svoje konstitucije in značaja hrti. Svojo psičko pasme greyhound je v bazo že vpisala Blažka Ribič. K temu jo je spodbudila izkušnja njenega drugega psa, ki je zaradi zdravstvenih težav nujno potreboval kri. Prvič je bila darovalka njena psica, naslednjič so ji na pomoč priskočili neznanci. Tudi ona je od vpisa v bazo že dobila klic, če bi njena hrtica lahko darovala kri:
“Takrat nisem oklevala. S psičko, ki je sicer malo bolj plašna, ni bilo nobenih težav. Greš v ordinacijo, pobrijejo dlako na vratu, vstavijo iglo v veno, kri nato teče približno 10 min. Skrbnik je lahko ves čas ob psu. Potem vrat obvežejo, pes dobi še kakšen priboljšek in gre domov. Tisti dan sva šli na malo krajši sprehod, naslednji dan pa je že bilo enako kot prej. Le zaplata gole kože na vratu te še nekaj časa spominja, da je opravila res odlično delo.
Da odvzem krvi ne pusti večjih posledic na zdravju psov in mačk, pravi tudi veterinarka, ki pojasnjuje, da na dan odvzema krvi potrebujejo le nekoliko več hrane in manj fizične dejavnosti.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vzpostavljena je nacionalna baza mačk in psov krvodajalcev.
Vzpostavljena je nacionalna baza pasjih in mačjih krvodajalcev Tačka daruje
Nacionalna baza pasjih in mačjih krvodajalcev Tačka daruje je projekt štirih veterinark, ki so ugotovile, da prejšnji sistem darovanja ni ustrezen ter lahko pripelje tudi do pogina živali. Veterinarske ambulante so se do zdaj namreč zanašale na svoje stranke, ki so jih v nujnih primerih poklicali, in upale, da se bodo pripravljene odzvati, razlaga Tina Roškar, doktorica veterinarske medicine. Dostop do nacionalne baze, ustanovitev katere je podprla tudi Veterinarska zbornica Slovenije, imajo zdaj vse veterinarske ambulante, ki se vanjo vpišejo. Pokritost s krvodajalci je najboljša v osrednji Sloveniji, zato se še posebej trudijo pridobiti člane iz drugih delov Slovenije.
Podobno kot pri ljudeh je tudi pri živalih darovanje krvi prostovoljno in brezplačno. Ne more pa prav vsak pes ali mačka postati krvodajalec, razlaga Roškarjeva:
“Psi morajo biti težji od 25 kg, zdravi, zaščiteni proti bolham in klopom ter proti klopno prenosljivim boleznim. Tudi kroničnih obolenj ne smejo imeti. Mačke morajo biti notranje, saj so sicer izpostavljene virusom iz okolice. Nočemo pa, da bi te prenesle na prejemnika. Imeti morajo vsaj 5 kg.”
Idealni darovalci pri psih so zaradi svoje konstitucije in značaja hrti. Svojo psičko pasme greyhound je v bazo že vpisala Blažka Ribič. K temu jo je spodbudila izkušnja njenega drugega psa, ki je zaradi zdravstvenih težav nujno potreboval kri. Prvič je bila darovalka njena psica, naslednjič so ji na pomoč priskočili neznanci. Tudi ona je od vpisa v bazo že dobila klic, če bi njena hrtica lahko darovala kri:
“Takrat nisem oklevala. S psičko, ki je sicer malo bolj plašna, ni bilo nobenih težav. Greš v ordinacijo, pobrijejo dlako na vratu, vstavijo iglo v veno, kri nato teče približno 10 min. Skrbnik je lahko ves čas ob psu. Potem vrat obvežejo, pes dobi še kakšen priboljšek in gre domov. Tisti dan sva šli na malo krajši sprehod, naslednji dan pa je že bilo enako kot prej. Le zaplata gole kože na vratu te še nekaj časa spominja, da je opravila res odlično delo.
Da odvzem krvi ne pusti večjih posledic na zdravju psov in mačk, pravi tudi veterinarka, ki pojasnjuje, da na dan odvzema krvi potrebujejo le nekoliko več hrane in manj fizične dejavnosti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dr. Gregor Petrič o aferi Cambridge Analytica in zlorabi osebnih podatkov za namene politične propagande.
Danes je tudi mednarodni dan gozdov. Letošnja tema je posvečena mestnim in primestnim gozdovom in nosi naslov Gozdovi za trajnostna mesta. Gozdovi v urbanih okoljih prinašajo številne pozitivne učinke. V Sloveniji osrednja prireditev ob dnevu gozdov poteka v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.
Gozdovi so pljuča našega planeta. Združeni narodi so 21. marec razglasili za mednarodni dan gozdov, da bi dvignili zavest o pomenu ohranjanja in skrbe rabe tega najpomembnejšega naravnega bogastva. Letošnja nosilna tema je Gozdovi za trajnostna mesta.
93 mladih je danes prejelo zlato priznanje mednarodnega programa Mepi. To je svetovno priznan mladinski program, ki mladim med 14. in 25. letom starosti omogoča, da odkrijejo, razvijejo in uresničijo svoje potenciale. Program je leta 1956 ustanovil vojvoda Edinburški, danes pa vključuje že več kot devet milijonov mladih iz 130 držav. K nam je prodrl leta 1997, danes pa se mu pridružuje že več kot 65 osnovnih in srednjih šol ter nevladnih organizacij.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z najboljšo uvrstitvijo Slovenije na zimskih paraolimpiskih igrah, Jernej Slivnik je v slalomu osvojil 12. mesto, se zaključuje paraolimpijsko dogajanje v Pjongčangu. Zaključna prireditev bo slavnostna, nato pa bodo Korejci porušili nekatere olimpijske objekte in območje znova pogozdili ter s tem poskušali zmanjšati narejene posege v naravo. Iz Južne Koreje se oglaša Marko Cirman.
Med projekti, ki v Mariboru že leta čakajo na uresničitev, je tudi zagotovitev primernih prostorov za povsem dotrajano osrednjo enoto Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu. Ekipa zdajšnjega župana Andreja Fištravca išče rešitev že praktično cel mandat, a neuspešno. Kako resno je stanje, kako je velika dotrajanost prostorov, pa je zdaj vsem jasno, potem ko je nedavno v stranišču knjižnice s stropa odpadel omet. K sreči takrat tam ni bilo nikogar. Na mariborski občini zagotavljajo, da bodo za Rotovško knjižnico v kratkem predstavili rešitev. Podrobneje v prispevku Nataše Rižnar.
V starosti 76 let je danes ponoči na svojem domu v Cambridgeu umrl angleški fizik Stephen Hawking, verjetno najbolj slaven znanstvenik našega časa. Zaradi hude bolezni, t.i. bolezni gibalnih nevronov, je neprestano živel pod senco smrti, a je napovedi zdravnikov preživel za več kot pol stoletja. Podobno trdno voljo je pokazal tudi na svojem znanstvenem področju. Tako s svojimi znanstvenimi spoznanji kot s svojo karizmo je ogromno prispeval k razvoju kozmologije, poznavanja ustroja in usode vesolja. Prispevek Nine Slaček.
SAZOR GIZ, kolektivna organizacija za upravljanje avtorske pravice reproduciranja je danes predstavila rezultate osveščevalne kampanje Fotokopiramo, podpiramo krog znanja. Ta prinaša prva nadomestila za avtorje in založbe za fotokopiranje avtorskih del v osnovnih, srednjih šolah in vrtcih. Sporazum je podpisala velika večina šol, zato bodo lahko avtorji in založbe letos iz tega naslova prvič prejeli nadomestilo. Več Tadeja Bizilj.
Potem, ko je britanska premierka Theresa May ruske oblasti obtožila, da stojijo v ozadju zastrupitve nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegove hčerke, so danes britanske oblasti napovedale, da bodo izgnale 23 ruskih diplomatov. Pogovor s Tomažem Gerdenom.
Kot največji dejavnik tveganja za razvoj in napredovanje periferne arterijske bolezni pa štejemo kajenje. Ta nezdrava razvada je bila tudi del vsakdanjika za Roberta Peressuttija, ki je zaradi bolezni prestal dva posega, še prej pa prisluhnite pogovoru novinarke Tine Lamovšek s predsednikom Društva za zdravje srca in ožilja doktorjem primarijem Matijo Cevcem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Osnovnošolci in srednješolci se vsako leto na različnih tekmovanjih pomerijo v znanju materinščine, matematike, tujih jezikov, logike, kemije in fizike ter v številnih drugih področjih. Najuspešnejši med njimi se s priznanji nato potegujejo za štipendijo za nadarjene. Pred dobrimi tremi leti je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sofinanciranja tekmovanj iz znanj, udeležbo na mednarodnih olimpijadah in sofinanciranje drugih tekmovanj preneslo na Zavod za šolstvo. Organizatorji uglednih tekmovanj z dolgoletno tradicijo, ki so letos izpadla iz financiranja, so do zavodovih potez kritični.
Od jeseni bo na voljo brezplačen program za otroke, ki leto dni pred vstopom v šolo ne obiskujejo vrtca. Program bo trajal 240 ur. Več v prispevku Nataše Lang.
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko nadaljuje razpravo o slovenskem priznanju Palestine. Na seji, zaprti za javnost, se člani odbora pogovarjajo z veleposlanikoma pristojnima za Izrael in Palestino v Sloveniji. Za nekaj pojasnil je Luka Robida poprosil profesorja mednarodnih odnosov doktorja Boštjana Udoviča.
Kako je živeti in delati v vesolju, te dni v Sloveniji razkriva ameriški vesoljec slovenskih korenin Randy Bresnik. Z njim se je pogovarjala Metka Pirc.
Letošnje dogajanje v Tednu možganov, ki je namenjen popularizaciji znanja in raziskovanja o tem izjemnem človeškem organu, je v znamenju spanja, sanj, sanjarjenja in vsega povezanega. Mojca Delač se pogovarja z vodji organzacijskega teama Tedna možganov Dolores Trol in Hano Hawlina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov