Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Pojem izrednega dogodka obsega večje ali manjše naravne nesreče pa tudi vojno stanje. To so vsi tisti primeri, v katerih uporabljamo sistem javnega alarmiranja," razloži Boštjan Tavčar, vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije. S sistemom danes upravljajo klicni centri št. 112, odredijo jih lahko župani, gasilci in poveljniki enot v primeru reševanja. V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili tudi o zakloniščih - največjega in najstarejšega v Ljubljani smo celo obiskali. Podrobneje smo spoznali tudi evropski projekt Direct, ki pomaga pri osveščanju na področju pripravljenosti na izredne dogodke.
Poznate javni alarmni sistem? Veste, kje v vašem kraju se nahaja javno zaklonišče?
“Pojem izrednega dogodka obsega naravne nesreče pa tudi vojno stanje. To so vsi tisti primeri, v katerih uporabljamo sistem javnega alarmiranja,” razloži Boštjan Tavčar, vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije. S sistemom danes upravljajo klicni centri številke 112, odredijo pa jih lahko župani, gasilci in poveljniki enot v primeru reševanja.
Nekoč so bile sirene motorne, danes so elektronske. Omogočajo tudi govorna sporočila in tihi preizkus. Ko bomo sistem prenovili v celoti, bodo odpadli mesečni preizkusi siren vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri.
Leta 1996 so število alarmov zmanjšali. Trije glavni alarmni znaki:
Če zaslišite alarm, vključite radio ali televizijo in spremljajte obvestila o nevarnostih.
Največje in najstarejše javno zaklonišče se nahaja pod Grajskim gričem, glavni vhod vanj je levo od predorske cevi. Zadnja sanacijsko-vzdrževalna dela so bila izvedena leta 2015, tako da je zaklonišče primerno za uporabo. Višji referent z Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Mestne občine Ljubljana Uroš Jasenc pove, da imajo “enote za uporabo in vzdrževanje zaklonišč, ki so sestavljene predvsem iz prebivalcev iz neposredne bližine, kjer se nahaja zaklonišče.” Ti posamezniki skrbijo, da so zaklonišča 24 ur pred samim dogodkom pripravljena na uporabo.
Pripelje se ustrezna osebna oprema za oskrbo ljudi, od podmetačev do spalnih vreč, odej, primerne zaloge hrane, pitne vode. Usposobijo se začasna kemična stranišča.
Zaklonišče lahko sprejme 611 oseb. Ko je številka dosežena, se zaklonišče zapre, pove Luka Novak, svetovalec na Oddelku za zaščito, reševanje in civilno obrambo Mestne občine Ljubljana.
To je zaradi zalog pitne vode, hrane in zaradi tehničnih karakteristik prezračevalnih in filtracijskih naprav. To je res tista najvišja možna številka tudi glede na površino objekta, ležišč, sanitarij. Skratka, da so primerni življenjski pogoji.
Množičnih akcij NNNP, s katerimi so jugoslovanske oblasti ljudi pripravljale na najhujše, danes ni več. Imamo pa pobude in projekte, ki prav tako pripomorejo k boljši osveščenosti. Črna gora, Češka in Slovenija sodelujejo v evropskem projektu Direct, ki je namenjen prav temu “da se javnost zave posameznih nevarnosti in ve približno na kakšen način odreagirati,” razloži strokovni sodelavec pri projektu Miran Štular.
En del ozaveščanja je namenjen predvsem šolski mladini, drugi del pa javnim ustanovam. Tretji del je namenjen specifičnim treningom raznih dejavnosti poklicnih gasilcev in drugih enot, ki se odzovejo kot posredovalci pri nesrečah.
Projekt traja dve leti, zaključil se bo 1. januarja 2019. Pomeni pa ogromno izkušenj za vse sodelujoče, tako otroke kot zaposlene in obiskovalce javnih institucij, pa tudi za dežurne službe, ki skrbijo za našo varnost ob potresih, požarih in poplavah.
4430 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
"Pojem izrednega dogodka obsega večje ali manjše naravne nesreče pa tudi vojno stanje. To so vsi tisti primeri, v katerih uporabljamo sistem javnega alarmiranja," razloži Boštjan Tavčar, vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije. S sistemom danes upravljajo klicni centri št. 112, odredijo jih lahko župani, gasilci in poveljniki enot v primeru reševanja. V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili tudi o zakloniščih - največjega in najstarejšega v Ljubljani smo celo obiskali. Podrobneje smo spoznali tudi evropski projekt Direct, ki pomaga pri osveščanju na področju pripravljenosti na izredne dogodke.
Poznate javni alarmni sistem? Veste, kje v vašem kraju se nahaja javno zaklonišče?
“Pojem izrednega dogodka obsega naravne nesreče pa tudi vojno stanje. To so vsi tisti primeri, v katerih uporabljamo sistem javnega alarmiranja,” razloži Boštjan Tavčar, vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije. S sistemom danes upravljajo klicni centri številke 112, odredijo pa jih lahko župani, gasilci in poveljniki enot v primeru reševanja.
Nekoč so bile sirene motorne, danes so elektronske. Omogočajo tudi govorna sporočila in tihi preizkus. Ko bomo sistem prenovili v celoti, bodo odpadli mesečni preizkusi siren vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri.
Leta 1996 so število alarmov zmanjšali. Trije glavni alarmni znaki:
Če zaslišite alarm, vključite radio ali televizijo in spremljajte obvestila o nevarnostih.
Največje in najstarejše javno zaklonišče se nahaja pod Grajskim gričem, glavni vhod vanj je levo od predorske cevi. Zadnja sanacijsko-vzdrževalna dela so bila izvedena leta 2015, tako da je zaklonišče primerno za uporabo. Višji referent z Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Mestne občine Ljubljana Uroš Jasenc pove, da imajo “enote za uporabo in vzdrževanje zaklonišč, ki so sestavljene predvsem iz prebivalcev iz neposredne bližine, kjer se nahaja zaklonišče.” Ti posamezniki skrbijo, da so zaklonišča 24 ur pred samim dogodkom pripravljena na uporabo.
Pripelje se ustrezna osebna oprema za oskrbo ljudi, od podmetačev do spalnih vreč, odej, primerne zaloge hrane, pitne vode. Usposobijo se začasna kemična stranišča.
Zaklonišče lahko sprejme 611 oseb. Ko je številka dosežena, se zaklonišče zapre, pove Luka Novak, svetovalec na Oddelku za zaščito, reševanje in civilno obrambo Mestne občine Ljubljana.
To je zaradi zalog pitne vode, hrane in zaradi tehničnih karakteristik prezračevalnih in filtracijskih naprav. To je res tista najvišja možna številka tudi glede na površino objekta, ležišč, sanitarij. Skratka, da so primerni življenjski pogoji.
Množičnih akcij NNNP, s katerimi so jugoslovanske oblasti ljudi pripravljale na najhujše, danes ni več. Imamo pa pobude in projekte, ki prav tako pripomorejo k boljši osveščenosti. Črna gora, Češka in Slovenija sodelujejo v evropskem projektu Direct, ki je namenjen prav temu “da se javnost zave posameznih nevarnosti in ve približno na kakšen način odreagirati,” razloži strokovni sodelavec pri projektu Miran Štular.
En del ozaveščanja je namenjen predvsem šolski mladini, drugi del pa javnim ustanovam. Tretji del je namenjen specifičnim treningom raznih dejavnosti poklicnih gasilcev in drugih enot, ki se odzovejo kot posredovalci pri nesrečah.
Projekt traja dve leti, zaključil se bo 1. januarja 2019. Pomeni pa ogromno izkušenj za vse sodelujoče, tako otroke kot zaposlene in obiskovalce javnih institucij, pa tudi za dežurne službe, ki skrbijo za našo varnost ob potresih, požarih in poplavah.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
Neveljaven email naslov