Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Pojem izrednega dogodka obsega večje ali manjše naravne nesreče pa tudi vojno stanje. To so vsi tisti primeri, v katerih uporabljamo sistem javnega alarmiranja," razloži Boštjan Tavčar, vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije. S sistemom danes upravljajo klicni centri št. 112, odredijo jih lahko župani, gasilci in poveljniki enot v primeru reševanja. V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili tudi o zakloniščih - največjega in najstarejšega v Ljubljani smo celo obiskali. Podrobneje smo spoznali tudi evropski projekt Direct, ki pomaga pri osveščanju na področju pripravljenosti na izredne dogodke.
Poznate javni alarmni sistem? Veste, kje v vašem kraju se nahaja javno zaklonišče?
“Pojem izrednega dogodka obsega naravne nesreče pa tudi vojno stanje. To so vsi tisti primeri, v katerih uporabljamo sistem javnega alarmiranja,” razloži Boštjan Tavčar, vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije. S sistemom danes upravljajo klicni centri številke 112, odredijo pa jih lahko župani, gasilci in poveljniki enot v primeru reševanja.
Nekoč so bile sirene motorne, danes so elektronske. Omogočajo tudi govorna sporočila in tihi preizkus. Ko bomo sistem prenovili v celoti, bodo odpadli mesečni preizkusi siren vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri.
Leta 1996 so število alarmov zmanjšali. Trije glavni alarmni znaki:
Če zaslišite alarm, vključite radio ali televizijo in spremljajte obvestila o nevarnostih.
Največje in najstarejše javno zaklonišče se nahaja pod Grajskim gričem, glavni vhod vanj je levo od predorske cevi. Zadnja sanacijsko-vzdrževalna dela so bila izvedena leta 2015, tako da je zaklonišče primerno za uporabo. Višji referent z Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Mestne občine Ljubljana Uroš Jasenc pove, da imajo “enote za uporabo in vzdrževanje zaklonišč, ki so sestavljene predvsem iz prebivalcev iz neposredne bližine, kjer se nahaja zaklonišče.” Ti posamezniki skrbijo, da so zaklonišča 24 ur pred samim dogodkom pripravljena na uporabo.
Pripelje se ustrezna osebna oprema za oskrbo ljudi, od podmetačev do spalnih vreč, odej, primerne zaloge hrane, pitne vode. Usposobijo se začasna kemična stranišča.
Zaklonišče lahko sprejme 611 oseb. Ko je številka dosežena, se zaklonišče zapre, pove Luka Novak, svetovalec na Oddelku za zaščito, reševanje in civilno obrambo Mestne občine Ljubljana.
To je zaradi zalog pitne vode, hrane in zaradi tehničnih karakteristik prezračevalnih in filtracijskih naprav. To je res tista najvišja možna številka tudi glede na površino objekta, ležišč, sanitarij. Skratka, da so primerni življenjski pogoji.
Množičnih akcij NNNP, s katerimi so jugoslovanske oblasti ljudi pripravljale na najhujše, danes ni več. Imamo pa pobude in projekte, ki prav tako pripomorejo k boljši osveščenosti. Črna gora, Češka in Slovenija sodelujejo v evropskem projektu Direct, ki je namenjen prav temu “da se javnost zave posameznih nevarnosti in ve približno na kakšen način odreagirati,” razloži strokovni sodelavec pri projektu Miran Štular.
En del ozaveščanja je namenjen predvsem šolski mladini, drugi del pa javnim ustanovam. Tretji del je namenjen specifičnim treningom raznih dejavnosti poklicnih gasilcev in drugih enot, ki se odzovejo kot posredovalci pri nesrečah.
Projekt traja dve leti, zaključil se bo 1. januarja 2019. Pomeni pa ogromno izkušenj za vse sodelujoče, tako otroke kot zaposlene in obiskovalce javnih institucij, pa tudi za dežurne službe, ki skrbijo za našo varnost ob potresih, požarih in poplavah.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
"Pojem izrednega dogodka obsega večje ali manjše naravne nesreče pa tudi vojno stanje. To so vsi tisti primeri, v katerih uporabljamo sistem javnega alarmiranja," razloži Boštjan Tavčar, vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije. S sistemom danes upravljajo klicni centri št. 112, odredijo jih lahko župani, gasilci in poveljniki enot v primeru reševanja. V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili tudi o zakloniščih - največjega in najstarejšega v Ljubljani smo celo obiskali. Podrobneje smo spoznali tudi evropski projekt Direct, ki pomaga pri osveščanju na področju pripravljenosti na izredne dogodke.
Poznate javni alarmni sistem? Veste, kje v vašem kraju se nahaja javno zaklonišče?
“Pojem izrednega dogodka obsega naravne nesreče pa tudi vojno stanje. To so vsi tisti primeri, v katerih uporabljamo sistem javnega alarmiranja,” razloži Boštjan Tavčar, vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije. S sistemom danes upravljajo klicni centri številke 112, odredijo pa jih lahko župani, gasilci in poveljniki enot v primeru reševanja.
Nekoč so bile sirene motorne, danes so elektronske. Omogočajo tudi govorna sporočila in tihi preizkus. Ko bomo sistem prenovili v celoti, bodo odpadli mesečni preizkusi siren vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri.
Leta 1996 so število alarmov zmanjšali. Trije glavni alarmni znaki:
Če zaslišite alarm, vključite radio ali televizijo in spremljajte obvestila o nevarnostih.
Največje in najstarejše javno zaklonišče se nahaja pod Grajskim gričem, glavni vhod vanj je levo od predorske cevi. Zadnja sanacijsko-vzdrževalna dela so bila izvedena leta 2015, tako da je zaklonišče primerno za uporabo. Višji referent z Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Mestne občine Ljubljana Uroš Jasenc pove, da imajo “enote za uporabo in vzdrževanje zaklonišč, ki so sestavljene predvsem iz prebivalcev iz neposredne bližine, kjer se nahaja zaklonišče.” Ti posamezniki skrbijo, da so zaklonišča 24 ur pred samim dogodkom pripravljena na uporabo.
Pripelje se ustrezna osebna oprema za oskrbo ljudi, od podmetačev do spalnih vreč, odej, primerne zaloge hrane, pitne vode. Usposobijo se začasna kemična stranišča.
Zaklonišče lahko sprejme 611 oseb. Ko je številka dosežena, se zaklonišče zapre, pove Luka Novak, svetovalec na Oddelku za zaščito, reševanje in civilno obrambo Mestne občine Ljubljana.
To je zaradi zalog pitne vode, hrane in zaradi tehničnih karakteristik prezračevalnih in filtracijskih naprav. To je res tista najvišja možna številka tudi glede na površino objekta, ležišč, sanitarij. Skratka, da so primerni življenjski pogoji.
Množičnih akcij NNNP, s katerimi so jugoslovanske oblasti ljudi pripravljale na najhujše, danes ni več. Imamo pa pobude in projekte, ki prav tako pripomorejo k boljši osveščenosti. Črna gora, Češka in Slovenija sodelujejo v evropskem projektu Direct, ki je namenjen prav temu “da se javnost zave posameznih nevarnosti in ve približno na kakšen način odreagirati,” razloži strokovni sodelavec pri projektu Miran Štular.
En del ozaveščanja je namenjen predvsem šolski mladini, drugi del pa javnim ustanovam. Tretji del je namenjen specifičnim treningom raznih dejavnosti poklicnih gasilcev in drugih enot, ki se odzovejo kot posredovalci pri nesrečah.
Projekt traja dve leti, zaključil se bo 1. januarja 2019. Pomeni pa ogromno izkušenj za vse sodelujoče, tako otroke kot zaposlene in obiskovalce javnih institucij, pa tudi za dežurne službe, ki skrbijo za našo varnost ob potresih, požarih in poplavah.
Po večmesečnem premoru se v šole vračajo vsi učenci prve triade osnovne šole, vrata za vse odpirajo tudi vrtci. Preverili smo, kako poteka pouk na Osnovni šoli Bizeljsko. Danes sicer pouk prek spleta bojkotirajo dijaki, združeni v gibanje Zahtevamo šolo, ki opozarjajo na to, da izobraževanje na daljavo ni primerna rešitev za trenutno situacijo in da pristojni niso naredili dovolj, da bi se lahko šolarji izobraževali v šolah kljub slabši epidemiološki sliki. Več pa Špela Šebenik in Suzana Vahtarič.
Umetnost, ki ji je posvečena praznična pozornost, lahko nagovarja s svojim subtilnim, jasnim, celo ostrim jezikom. Lahko vzpostavlja dialog v časih negotovosti, strahu in sovražnosti ...V njej je potencial razpiranja pogledov na številne tematike, o katerih na njen način v vsakdanjem življenju težko spregovorimo, v njej se porajajo projekcije prihodnosti, zna začrtati meje etično sprejemljivega, pri ljudeh zbuja občutljivost in ranljivost ... Lahko nas tudi zabava in razveseljuje, družbi kaže sliko resničnosti, ter odigra vlogo norčka na dvoru, zrcalno podobo kralja …
Za selitev svoje predstave oz. koncerta na splet sta se odločila tudi Zoran Predin in Uroš Kuzman.
Pretekli teden je svetovno javnost prevzela zgodba o tem, kako je množica malih vlagateljev, povezanih prek družbenega omrežja Reddit, preigrala nekaj velikih hedge skladov in jim z usklajenim kupovanjem delnic podjetja Gamestop povzročila milijardne izgube. Kako je lahko skokovita rast delnic razmeroma nepomembne verige trgovin z videoigrami hedge skladom prinesla več milijardne izgube, zakaj smo ob tej zgodbi, ki jo je preplavljal močan protielitistični sentiment, vsi tako uživali ter kakšen je v resnici njen revolucionarni potencial, smo se pogovarjali z ekonomistom dr. Urbanom Sušnikom iz oddelka za obvladovanje tveganj v Novi Ljubljanski banki in dr. Gorazdom Kovačičem, profesorjem na oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Prispevek je pripravila Alja Zore.
V dneh, ko se vrstijo polemike o hitrih antigenskih testih in ko pričakujemo prvo pošiljko cepiva družbe AstraZeneca, je bilo včeraj v slovenskih bolnišnicah – prvič po 4. novembru – hospitaliziranih manj kot 1.000 bolnikov s covidom. Pravi trenutek za pogovor z dr. Alešem Rozmanom, direktorjem Klinike Golnik. Poklical ga je Iztok Konc. Foto: TV Slovenija/ zajem zaslona
Na vladnem Uradu za komuniciranje, kot poroča časnik Delo, včeraj niso dali dovoljenja za nastop vodje svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojane Beović v informativni oddaji Odmevi na nacionalni televiziji. Prav tako jim sogovornika niso našli na ministrstvu za zdravje ali Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). UKOM je prepovedal tudi nastop ministrice za šolstvo Simone Kustec, direktorja NIJZ Milana Kreka in predstavnikov ministrstva za zdravje v informativni oddaji Svet na Kanalu A. Na poteze Ukoma so se že odzvali v Društvu novinarjev Slovenije. Za mnenje o za demokratično družbo nenavadnem nadzoru nad izjavami predstavnikov vlade in strokovne skupine smo povprašali dr. Marka Milosavljevića s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede.
Mladim epidemija onemogoča dolgoročno načrtovanje svoje prihodnosti. Prispevek Eve Lipovšek
V času epidemije so v posebej nezavidljivem položaju predvsem otroci, saj so šole zaprte, stiki pa omejeni. V stiskah so se zaradi tega znašli tudi starši. Vendar če za trenutek lahko odmislimo aktualno dogajanje, ki nas sicer vse zadeva, pa lahko vidimo, da med različnimi družbenimi skupinami izstopajo družine z gluhimi otroki in družine gluhih, ki imajo slišeče otroke. Ti se tudi v času običajnih razmer soočajo s posebnimi izzivi na področju starševstva, partnerstva in vzgoje otrok. Zakaj je temu tako? Podrobneje v pogovoru s specialistko in terapevtko družinske terapije dr. Andrejo Poljanec ter Valentinom Jenkom, sekretarjem Društva gluhih in naglušnih Ljubljana. Slednji je v pogovoru z Markom Rozmanom najprej poudaril, da je izguba sluha med različnimi vrstami invalidnosti posebna zato, ker človeku odvzame možnost neposredne komunikacije. To pa se nanaša tako na prizadetega, na njegovo družino in tudi širšo družbo.
Razlog, da med karanteno zaznamo več nekemičnih zasvojenosti kot običajno, je v tem, da so starši bodisi zaradi šolajočih se mlajših otrok bodisi zaradi dela od doma več doma in laže opazijo odvisniško vedenje svojih otrok. Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.
V javnosti in na družbenih omrežjih odmeva izpoved igralke Mie Skrbinac, ki je za Televizijo Slovenija razkrila, da jo je med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo nadlegoval znan igralec in profesor igre. Na Univerzi v Ljubljani pojasnjujejo, da prijave omenjene igralke sicer še niso prejeli. V Sloveniji tako stroka kot širša javnost opozarjata tudi na problem definicije kaznivega dejanja posilstva, ki v našem kazenskem zakoniku po mnenju mnogih ni ustrezno urejena. Tako menijo tudi predstavniki Inštituta 8. marec, ki so v državni zbor danes vložili pobudo za zbiranje 5000 podpisov državljanov v podporo predlogu redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja. Predlagajo ureditev po modelu »ja pomeni ja«. Več o problematiki spolnega nasilja pri nas pa v pogovoru s predsednico Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin.
Upokojenec s povprečno pokojnino komajda zmore plačati stroške bivanja v Domu za starejše, vsako poslabšanje zdravstvenega stanja pa pomeni še dodaten udarec, čeprav bi načeloma ta del morala poravnati Zdravstvena zavarovalnica. V zadnjem času se vrstijo pritožbe, da bolniki, ki potrebujejo rehabilitacijo po covidu plačujejo v domovih bistveno višjo oskrbovalnino. Kako je to mogoče, je preverila Alenka Terlep.
Pogledali smo, kako poteka testiranje učiteljev in šolanje prve triade otrok v Šentvidu pri Stični, kako starši izražajo svoje nestrinjanje z zaprtjem šol v Zasavju in kako poteka šolanje na Hrvaškem.
Pogledali smo, kako poteka testiranje učiteljev in šolanje prve triade otrok v Šentvidu pri Stični, kako starši izražajo svoje nestrinjanje z zaprtjem šol v Zasavju in kako poteka šolanje na Hrvaškem.
V ponedeljek bi letošnji maturanti morali dobiti v roke razpis študijskih programov za prihodnje študijsko leto in na podlagi razpisa izbrati, na kateri študijski program se bodo vpisali. Včeraj vlada ni potrdila razpisa in ta v ponedeljek tako ne bo objavljen. Predsednik Študentske organizacije Klemen Peran meni, da vlada s tem posega v avtonomijo slovenskega visokega šolstva, saj so se deležniki z ministrstvom za izobraževanje že dogovorili o razpisu. Predsednik vlade ga še nikoli ni zavrnil, saj je za razpis odgovorna ministrica za šolstvo. A aktualni predsednik vlade visokošolskim ustanovam očita, da je razpis zbirka želja tistih, ki vodijo fakultete. "Ta očitek je smešen," odgovarja prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani in izpostavlja že tako veliko negotovost letošnjih maturantov, najbolj ranljive generacije, ki ne vedo, koliko časa se bodo še šolali na daljavo, kako bo z maturo, zdaj pa ne bodo vedeli niti tega, ali je dovolj vpisnih mest na njihovem želenem programu.
Lani je za posledicami prometnih nesreč umrlo najmanj ljudi doslej. A na to je vplivalo predvsem dejstvo, da je bilo prometa zaradi protikoronskih ukrepov precej manj. O prometni varnosti smo govorili z Erikom Logarjem z AMZS.
V vrtce v devetih regijah so se v torek po več tednih zagotavljanja le nujnega varstva ponovno lahko vrnili vsi otroci. Po prvih podatkih Skupnosti vrtcev Slovenije se je večinoma vrnilo do 70 odstotkov otrok.
Slovenija se je na Indeksu zaznave korupcije, ki ga je danes objavila nevladna organizacija Transpareny International, med 180-timi državami lani uvrstila na 35-to mesto, dosegla pa je oceno 60, kar je enako kot leta 2019. Ocena 0 pomeni visoko koruptivnost države, 100 pa zelo "čisto" državo. Pri rezultatu se je naša država, ki na tem področju že več let ne beleži napredka, ponovno znašla pod povprečjem EU in OECD. Več o tem, zakaj na področju preprečevanja korupcije ne napredujemo in kako na korupcijska tveganja vpliva pandemija Covida 19, pa v pogovoru s predsednico Transparency International Slovenija Almo Sedlar.
V spodnjem Podravju so ptujski Dom upokojencev, Zdravstveni dom in Center za socialno delo spodnje Podravje lani septembra začeli izvajati dvoletni pilotni projekt "SOS - Sodobna oskrba starejših", ki ga financirata Evropski socialni sklad in država, v višini 2, 6 milijona evrov. Projekt SOS starejšim od 65 let ob podpori strokovnih zdravstvenih in socialnih služb omogoča, da ostanejo doma in ohranjajo samostojnost, kljub starosti, oviranosti ali bolezni. Poroča Gabrijela Milošič
27. januarja leta 1945 je ruska Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz - Birkenau na Poljskem. V njem je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo od 1,1 do 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov. V holokavstu je skupaj umrlo okoli šest milijonov Judov. Ob spominu na žrtve holokavsta svojo zgodbo pripoveduje 93-letni Dušan Stefančič, ki je preživel internacijo v kar 6-ih različnih taboriščih. Med drugim je prejemnik nagrade Austrian Holocaust Memorial Award za zasluge pri ohranjanju spomina na holokavst. Pripoveduje o spominih, tudi o zgodovinskem revizionizmu in o tem, zakaj se iz takšnih tragičnih zgodb ne naučimo prav veliko.
Da dostopnost do zdravljenja bolnikov s covidom-19, ki stanujejo v domovih za ostarele, ni enaka kot pri drugih obolelih, menijo tudi tisti, ki so se zaradi tega pritožili na Zagovorniku načela enakosti. Z Miho Lobnikom se je danes o tem pogovarjala Cirila Štuber.
Neveljaven email naslov