Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ptujski dominikanski samostan je bil delno obnovljen leta 2013, od takrat naprej se vseskozi vrstijo opozorila, da bo prenovo potrebno zaključiti, da mestna občina ne bi vračala evropskih sredstev. A dokončanje prenove je ocenjeno na približno 7 milijonov evrov, zato bo tudi nadaljevanje prenove etapno. Zdaj bodo za tretjo fazo namenili milijon evrov in pol.
Dela ocenjena na 1,5 milijona evrov
Ptujski dominikanski samostan je do zaključka dveh faz prenove že pogoltnil približno 6 milijonov, večinoma evropskih, evrov. Objekt je še daleč od dokončne podobe. Zdaj se bo mestna občina lotila nadaljevanja prenove, dela so ocenjena na 1,5 milijona evrov. Po končani prenovi bi del prostorov namenili tudi ptujski arheologiji.
Zaradi prve faze prenove je nemogoče, da bi vsa arheologija našla prostor v prenovljenem dominikanskem samostanu.
Za zdaj dominikanski samostan napolnijo predvsem različni koncerti in drugi kulturni dogodki. Za prihodnje leto načrtujejo posebno razstavo, ki bo obeležila 1950. obletnico prve omembe Ptuja. Sicer pa samostan trenutno pomeni kar veliko finančno breme, zgolj za pokritje tekočih stroškov mestna občina letno nameni od 150 do 200 tisoč evrov.
Za dokončanje prenove bi potrebovali od 7 do 8 milijonov evrov.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ptujski dominikanski samostan je bil delno obnovljen leta 2013, od takrat naprej se vseskozi vrstijo opozorila, da bo prenovo potrebno zaključiti, da mestna občina ne bi vračala evropskih sredstev. A dokončanje prenove je ocenjeno na približno 7 milijonov evrov, zato bo tudi nadaljevanje prenove etapno. Zdaj bodo za tretjo fazo namenili milijon evrov in pol.
Dela ocenjena na 1,5 milijona evrov
Ptujski dominikanski samostan je do zaključka dveh faz prenove že pogoltnil približno 6 milijonov, večinoma evropskih, evrov. Objekt je še daleč od dokončne podobe. Zdaj se bo mestna občina lotila nadaljevanja prenove, dela so ocenjena na 1,5 milijona evrov. Po končani prenovi bi del prostorov namenili tudi ptujski arheologiji.
Zaradi prve faze prenove je nemogoče, da bi vsa arheologija našla prostor v prenovljenem dominikanskem samostanu.
Za zdaj dominikanski samostan napolnijo predvsem različni koncerti in drugi kulturni dogodki. Za prihodnje leto načrtujejo posebno razstavo, ki bo obeležila 1950. obletnico prve omembe Ptuja. Sicer pa samostan trenutno pomeni kar veliko finančno breme, zgolj za pokritje tekočih stroškov mestna občina letno nameni od 150 do 200 tisoč evrov.
Za dokončanje prenove bi potrebovali od 7 do 8 milijonov evrov.
Tri leta pred vnovično uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona v Škofji Loki pripravljajo številne prireditve za vzdrževanje kondicije in popularizacijo Romualdove poti.
Se že začenja trgovinska vojna, kdo bi lahko v njej potegnil krajši konec, kaj bi lahko stopnjevanje le-te pomenilo za Slovenijo, so nekatera od vprašanj, ki jih je Bojan Leskovec zastavil profesorju z Ekonomske fakultete dr. Črtu Kostevcu, ki se ukvarja z mednarodnimi ekonomski odnosi.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev na javnem zavodu RTV Slovenija Ilinka Todorovski je v ponedeljek ob predstavitvi letnega poročila za leto 2017 pojasnila, da letno prejme okoli 1500 pritožb poslušalcev in gledalcev. Vse pritožbe pa po njenih besedah dobijo vsaj odzive ali pa na njihovi podlagi pripravi mnenja ali priporočila uredništvom, ki so, kot pravi, "najmočnejše orožje varuha". V studiu Prvega programa je pojasnila, kakšne odzive ste v letu 2017 posredovali poslušalci in poslušalke, nekaj dodatnih pojasnil pa je ponudil tudi odgovorni urednik dr. Andrej Stopar.
V Sloveniji imamo več kot 12 tisoč podzemnih jam. Še zlasti na območju Kanina pa so te najbolj globoke in gosto posejane. Tamkajšnje jame si lahko predstavljamo kot narobe obrnjene gore, v katere se jamarji spuščajo s plezalno opremo, mnoge kaninske so globoke okoli 1000 metrov. Sinoči so podelili nagrado Viljema Putika – ki so jo prejeli jamarji prav za raziskovanje kaninskih jam. Alenka Terlep je zato v studio Prvega programa povabila Gregorja Pintarja iz Društva za raziskovanje jam.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so danes zatrdili, da reorganizacija centrov za socialno delo teče po načrtih. Gre za projekt ministrstva, ki vključuje tri spremembe: uvedbo informativnega izračuna, socialno aktivacijo in novo organizacijsko strukturo centrov. Več Nataša Lang.
Na britanskem otoku se odvija nova vohunska afera. V bolnišnico v Salisbury na jugu Anglije so namreč v nedeljo pripeljali nekdanjega 66-letnega ruskega vohuna Sergeia Skripala in 33-letno žensko. ki naj bi se zastrupila z nevarno snovjo. Oba sta v kritičnem stanju. Ker gre za nekdanjega uslužbenca ruske obveščevalne službe, ki je menda vohunil tudi za Britance, gre seveda ne samo za vohunsko, ampak tudi za zelo občutljivo mednarodno-politično zadevo. Poroča Nina Kojima, dopisnica iz Londona.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O konferenci s Špelo Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
»Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa so njena pljuča«, je poudaril pisatelj Ivan Cankar v svojem zadnjem predavanju v Trstu, ki ga je imel v tem mestu 20. aprila 1918. Lahko bi k temu dodali, da je to potekalo v zgodovinsko prelomnem času, saj je s koncem I. svetovne vojne Trst z zaledjem, po 500 letih Habsburške vladavine pripadal Kraljevini Italiji. V italijanskih rokah je Trst še danes. Po II. svetovni vojni je spadal v cono A in je bil znan pod imenom STO Svobodno tržaško ozemlje. To je nato pripadlo skupaj s cono A, Republiki Italiji, cona B pa tedanji Jugoslaviji. Prispevek Milana Trobiča.
Izločena ali zavržena zdravila končajo v talni vodi, ki jo uporabljamo tudi za vodovod oz. za pitje. Njihova koncentracija je za zdaj v Sloveniji nizka.
Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki deluje v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, danes praznuje 100 -letnico delovanja. Knjižnica nosi ime po profesorici Minki Skaberne, izšolani profesorici za pouk slepih, ki je Slovenke vabila in navduševala za to, da so ročno prepisovale slovenske knjige v braillovo pisavo. Prispevek Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je Špeli Novak povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V javni razpravi so dopolnitve in spremembe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se med drugim nanašajo na zobozdravstvene storitve; na pravice do zobnih vsadkov za ranljive skupine, bele zalivke za otroke, nosečnice in doječe matere ter spremembe pri ortodontskem zdravljenju. O novostih se je Helena Lovinčič pogovarjala z Željkom Vlačičem z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Bruseljski dopisnik Matjaž Trošt poroča, da Belgija slavi novega športnega junaka. Hitrostno drsanje je ta čas belgijski nacionalni šport.
Kar velja za lepo, seveda ni ne absolutno, ne nespremenljivo. Lepota ima več obrazov, ki so odvisni od zgodovinskega obdobja, kulturnega prostora in družbenih ozadij. Pogosto so bili lepotni ideali neprijazni, celo zelo boleči in na dolgi rok škodljivi za zdravje. Metka Kuhar, prof. na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je v prispevku izpostavila azijski lepotni ideal lotosovega stopala in evropski ideal s korzetom “preščipnjenega” trupa.
Neveljaven email naslov
