Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ptujski dominikanski samostan je bil delno obnovljen leta 2013, od takrat naprej se vseskozi vrstijo opozorila, da bo prenovo potrebno zaključiti, da mestna občina ne bi vračala evropskih sredstev. A dokončanje prenove je ocenjeno na približno 7 milijonov evrov, zato bo tudi nadaljevanje prenove etapno. Zdaj bodo za tretjo fazo namenili milijon evrov in pol.
Dela ocenjena na 1,5 milijona evrov
Ptujski dominikanski samostan je do zaključka dveh faz prenove že pogoltnil približno 6 milijonov, večinoma evropskih, evrov. Objekt je še daleč od dokončne podobe. Zdaj se bo mestna občina lotila nadaljevanja prenove, dela so ocenjena na 1,5 milijona evrov. Po končani prenovi bi del prostorov namenili tudi ptujski arheologiji.
Zaradi prve faze prenove je nemogoče, da bi vsa arheologija našla prostor v prenovljenem dominikanskem samostanu.
Za zdaj dominikanski samostan napolnijo predvsem različni koncerti in drugi kulturni dogodki. Za prihodnje leto načrtujejo posebno razstavo, ki bo obeležila 1950. obletnico prve omembe Ptuja. Sicer pa samostan trenutno pomeni kar veliko finančno breme, zgolj za pokritje tekočih stroškov mestna občina letno nameni od 150 do 200 tisoč evrov.
Za dokončanje prenove bi potrebovali od 7 do 8 milijonov evrov.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ptujski dominikanski samostan je bil delno obnovljen leta 2013, od takrat naprej se vseskozi vrstijo opozorila, da bo prenovo potrebno zaključiti, da mestna občina ne bi vračala evropskih sredstev. A dokončanje prenove je ocenjeno na približno 7 milijonov evrov, zato bo tudi nadaljevanje prenove etapno. Zdaj bodo za tretjo fazo namenili milijon evrov in pol.
Dela ocenjena na 1,5 milijona evrov
Ptujski dominikanski samostan je do zaključka dveh faz prenove že pogoltnil približno 6 milijonov, večinoma evropskih, evrov. Objekt je še daleč od dokončne podobe. Zdaj se bo mestna občina lotila nadaljevanja prenove, dela so ocenjena na 1,5 milijona evrov. Po končani prenovi bi del prostorov namenili tudi ptujski arheologiji.
Zaradi prve faze prenove je nemogoče, da bi vsa arheologija našla prostor v prenovljenem dominikanskem samostanu.
Za zdaj dominikanski samostan napolnijo predvsem različni koncerti in drugi kulturni dogodki. Za prihodnje leto načrtujejo posebno razstavo, ki bo obeležila 1950. obletnico prve omembe Ptuja. Sicer pa samostan trenutno pomeni kar veliko finančno breme, zgolj za pokritje tekočih stroškov mestna občina letno nameni od 150 do 200 tisoč evrov.
Za dokončanje prenove bi potrebovali od 7 do 8 milijonov evrov.
V petek zvečer je v Križankah v sklopu Jazz festivala Ljubljana nastopil ameriški pevec in letošnji grammyjev nagrajenec Gregory Porter. Intervju z baritonistom, ki se giblje med soulom sedemdesetih let, klasičnimi jazzovskimi baladami in popevkah ter v angažiranem gospelu in bluesu.
V šibeniškem arhipelagu, slabe 3 kilometre od Vodic, leži otok, poimenovan po pomladnem bogu: Prvić. Na njem stoji spominski center, posvečen človeku, ki sicer ni prvi narisal padala, je pa prvi, ki ga je izdelal. V Evropi se je padalstvo razvijalo že v obdobju renesanse, ko je Leonardo da Vinci poleg zamisli za helikopter skiciral tudi padalo v obliki piramide. Njegovo idejo je le dobrih 100 let za njim dodelal in uresničil hrvaški izumitelj, inženir, jezikoslovec in polihistor Faust Vrančić. Zato pravimo, da je pravzaprav Faust oče padalstva. Padalo pa ni njegov edini izum. Zanimali so ga tudi mlini in mostovi in eden izmed tistih, ki si jih je zamislil hrvaški izumitelj, je postal simbol San Francisca.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kostumograf, oblikovalec in stilist Zoran Garevski že skoraj dve desetletji navdušuje slovensko modno oblikovanje. Na njegov rojstni dan se mu bodo poklonili v Stari Elektrarni v Ljubljani s posebno dobrodelno modno revijo.
Varuh gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija posluša tudi nas, ustvarjalce radijskih in televizijskih vsebin pred mikrofonom. Lado Ambrožič se namreč odziva na pisma poslušalcev, ki jih moti vrsta nepravilnosti pri naši primarni skrbi, skrbi za kulturo govora.
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija o evrovizijski pesmi - petje v angleščini ali slovenščini?
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija o evrovizijski pesmi - petje v angleščini ali slovenščini?
O pljuvanju in pljuvalnem potovanju po deželah Azije nam je povedal profesor sociologije na univerzi v Plymouthu, Ross Coomber.
Jasna Tutta iz Sesljana se je naveličala jadranja po Tržaškem zalivu in je svoj skromni dom našla na enajstmetski jadrnici Calipso. S partnerjem plujeta po svetovnih morjih. Jadralsko pot sta začela v Avstraliji, nadaljevala v Mehiki. Cenita svobodo premikanja in načrtov ne delata. "Načrti jadralcev zapisani v mivki, ki jo ob plimi odnese morje," je prepričana Jasna Tutta. O pravilih, ki jih spoštujeta, da je jadranje varno, o morski bolezni, o obilici dela, pa tudi o tistih čudovitih trenutkih, ko v mirnem zalivu ona obisk pridejo le delfini, govori z zanosom. Globoke vezi med jadralci in srečanja so neizmeren vir zgodb in izkušenj.
V ljubljanskem mestnem muzeju bo še do 20. aprila razstavljeno najstarejše kolo na svetu. Leta 2002 so ga odkrili na ljubljanskem Barju. Gre za neobičajno razstavo, ki z izkoriščanjem prostora, luči, zvokov in eksponatov obiskovalcu skuša kar najbolj nazorno prikazati in približati čas kolišč. Izjemna najdba je središče razstave, ki hkrati s preteklostjo obravnava tudi sedanjost in nakazuje tok zgodovine, ki ga je kolo pomembno zasukalo.
Inštitut za medijsko raznolikost je organizacija, ki se v mednarodnem okolju bori proti širjenju predsodkov, netolerantnosti in sovražnosti v medijih. Spodbuja razumevanje med različnimi skupinami in kulturami ter spodbuja odgovorno medijsko poročanje in raznolikost v medijih. Direktorica inštituta v Londonu Milica Pešić poudarja, da nam okolica nenehno določa našo identiteto, da številni mediji svoje vloge ne opravljajo tako, kot bi morali, da pogosto sami ustvarjajo stereotipe in predsodke.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov
