Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V vrtcu Vrhnika v teh dneh otroci razigrano čofotajo po mlaki, lovijo žabe, obdelujejo gredice, skrbijo za skalnjak in se družijo s kuro in petelinom, ki domujeta v majhnem prenosnem kokošnjaku v t.i. naravnem kotičku za vrtcem. Tako usvajajo načela permakulturne etike. Obiskal jih je Lea Ogrin.
Otroci petih evropskih držav se učijo načel permakulturne etike, med njimi tudi otroci iz Vrtca Vrhnika
V vrtcu Vrhnika v teh dneh otroci razigrano čofotajo po mlaki, lovijo žabe, obdelujejo gredice, skrbijo za skalnjak in se družijo s kuro in petelinom, ki domujeta v majhnem prenosnem kokošnjaku v t.i. naravnem kotičku za vrtcem. Tako se učijo načel permakulturne etike.
Otroci v permakulturi (Children in Permaculture) je evropski projekt, ki se je pričel septembra 2015 in bo trajal do avgusta 2018. V njem sodelujejo Slovenija, Italija, Romunija, Velika Britanija in Češka. V zadnjih treh letih so iskali primere dobre prakse in si izmenjavali izkušnje ter mnenja. Namen projekta je spodbujanje etičnih načel permakulture: skrb za ljudi, skrb za naravo in pravično delitev, v šolah in vrtcih.
Primer dobre prakse je zagotovo Vrtec Vrhnika, kjer spodbujajo otroke, da čim bolj samostojno raziskujejo naravo. Tako so otroci v mlaki za vrtcem opazovali nastanek mresta, paglavce, ki so sledili, zdaj pa že lovijo žabe. Poleg tega jim družbo delata tudi kokoš in petelin, ki sta čisto krotka in otroci si ju podajajo iz naročja v naročje. Kuri pa medtem sproščeno zatisneta oči. Vzgojiteljice povedo, da tako kot otroci, tudi kokoški uživata v njihovi družbi in otroke pogosto poiščeta kar sami.
Zelo lepo je videti kako nežni so otroci z živalmi in kako nežne so živali v zameno z njimi, pove vzgojiteljica Anja Petelin. Otroci se naučijo veliko več, če se učijo med gibanjem in znanje, ki ga usvojijo, če naravo raziskujejo samostojno, se jim veliko bolj vtisne v spomin, kot pa ob prebiranju knjig ali gledanju poučnih filmov, še doda.
Čeprav je obdelovanje gredic najbrž prva stvar na katero pomisli večina ob omembi besede permakulutra pa je ta dejavnost najmanj priljubljena med otroki. Se pa neizmerno zabavajo, ko kopljejo po zemlji in odkrivajo življenje, ki je na prvi pogled očem skrito.
Glavni namen projekta Otroci v permakulturi pa je razvoj gradiv, ki bodo pedagoškim delavcem v formalnem in neformalnem izobraževanju, kot tudi staršem, pomagala da lažje vpeljejo permakulturna načela in principe v delo z otroki.
Tako bodo partnerji projekta kmalu ponudili gradiva za delo s predšolskimi otroci (3 do 6 let) ter osnovnošolci (7 do 12 let).
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V vrtcu Vrhnika v teh dneh otroci razigrano čofotajo po mlaki, lovijo žabe, obdelujejo gredice, skrbijo za skalnjak in se družijo s kuro in petelinom, ki domujeta v majhnem prenosnem kokošnjaku v t.i. naravnem kotičku za vrtcem. Tako usvajajo načela permakulturne etike. Obiskal jih je Lea Ogrin.
Otroci petih evropskih držav se učijo načel permakulturne etike, med njimi tudi otroci iz Vrtca Vrhnika
V vrtcu Vrhnika v teh dneh otroci razigrano čofotajo po mlaki, lovijo žabe, obdelujejo gredice, skrbijo za skalnjak in se družijo s kuro in petelinom, ki domujeta v majhnem prenosnem kokošnjaku v t.i. naravnem kotičku za vrtcem. Tako se učijo načel permakulturne etike.
Otroci v permakulturi (Children in Permaculture) je evropski projekt, ki se je pričel septembra 2015 in bo trajal do avgusta 2018. V njem sodelujejo Slovenija, Italija, Romunija, Velika Britanija in Češka. V zadnjih treh letih so iskali primere dobre prakse in si izmenjavali izkušnje ter mnenja. Namen projekta je spodbujanje etičnih načel permakulture: skrb za ljudi, skrb za naravo in pravično delitev, v šolah in vrtcih.
Primer dobre prakse je zagotovo Vrtec Vrhnika, kjer spodbujajo otroke, da čim bolj samostojno raziskujejo naravo. Tako so otroci v mlaki za vrtcem opazovali nastanek mresta, paglavce, ki so sledili, zdaj pa že lovijo žabe. Poleg tega jim družbo delata tudi kokoš in petelin, ki sta čisto krotka in otroci si ju podajajo iz naročja v naročje. Kuri pa medtem sproščeno zatisneta oči. Vzgojiteljice povedo, da tako kot otroci, tudi kokoški uživata v njihovi družbi in otroke pogosto poiščeta kar sami.
Zelo lepo je videti kako nežni so otroci z živalmi in kako nežne so živali v zameno z njimi, pove vzgojiteljica Anja Petelin. Otroci se naučijo veliko več, če se učijo med gibanjem in znanje, ki ga usvojijo, če naravo raziskujejo samostojno, se jim veliko bolj vtisne v spomin, kot pa ob prebiranju knjig ali gledanju poučnih filmov, še doda.
Čeprav je obdelovanje gredic najbrž prva stvar na katero pomisli večina ob omembi besede permakulutra pa je ta dejavnost najmanj priljubljena med otroki. Se pa neizmerno zabavajo, ko kopljejo po zemlji in odkrivajo življenje, ki je na prvi pogled očem skrito.
Glavni namen projekta Otroci v permakulturi pa je razvoj gradiv, ki bodo pedagoškim delavcem v formalnem in neformalnem izobraževanju, kot tudi staršem, pomagala da lažje vpeljejo permakulturna načela in principe v delo z otroki.
Tako bodo partnerji projekta kmalu ponudili gradiva za delo s predšolskimi otroci (3 do 6 let) ter osnovnošolci (7 do 12 let).
Kako doživlja razmere slovenski kirurg Rudi Zupan, ki živi in dela v Zürichu
Iz Washingtona se oglaša Andrej Stopar. Tudi v ZDA se te dni vse vrti okoli širjenja novega koronavirusa.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije naj bi vsak prebivalec v gospodinjstvu v enem dnevu porabil približno 105 litrov vode iz javnega vodovoda. Da smo s tem tako pomembnim elementom Zemlje še vedno negospodarni, ob Svetovnem dnevu voda opozarja Mihael Jožef Toman, redni profesor na Katedri za ekologijo in varstvo okolja na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Nepredvidljiva situacija, v kateri smo se znašli, nas je naenkrat zaustavila v našem vsakodnevnem ritmu in obveznostih. Učenci in dijaki so ostali doma, prav tako večina staršev. Časa, ki nam ga je prej primanjkovalo za vsakdanje stvari, je sedaj na voljo veliko. Izolacija v času preprečevanja širitve korona virusa je lahko priložnost za družine, da ustvarijo vzdušje za povezanost in ukvarjanje z različnimi aktivnostmi. Uvajanje nove dnevne rutine in organizacija smiselnih aktivnosti tekom dneva sta lahko ključni pri vzdrževanju občutka varnosti in obvladovanju stresa. Šolarjem morajo starši razložiti, da niso doma na počitnicah, učitelji pa morajo razumeti, da vsa gospodinjstva morda doma nimajo več računalnikov in da je situacija nova za vse. Tadeja Bizilj se je pogovarjala s socialno pedagoginjo in socialno delavko na ljubljanski Osnovni šoli Trnovo, Barbaro Ogrin. Socialna delavka, Barbara Ogrin, poleg povedanega še enkrat podarja, da je povsem normalno, da v zdajšnji situaciji prihaja do nesoglasij znotraj družine - pomembno je, da nesoglasij in konfliktov ne stopnjujemo, da se znamo pomiriti, umakniti ali poklicati ustrezno pomoč. SOS telefon ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 24 ur na dan Klic v duševni stiski 01 520 99 00 med 19. in 7. zjutraj TOM - telefon otrok in mladostnikov 116 111 med 12. in 20. uro Pomoč družinskim članom Al-anon info@al-anon.si
V javnosti še vedno odmevata napoved premierja Janeza Janše o popolnjevanju enot Slovenske vojske s prostovoljno rezervo in predlog notranjega ministra Aleša Hojsa o aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi, s katerim vojs
Premier Janez Janša je preko družbenih omrežij sporočil, da ne gre za zvišanje plače, ampak dejansko umestitev v dovoljene okvirje, a dejstvo je, da bodo plače trenutnega ministrskega zbora in njihovih namestnikov višje od tistih v prejšnjem mandatu. Sogovornike Katje Arhar je odločitev vlade presenetila, a se hkrati strinjajo, da so ministri premalo plačani. Vendar zdaj ni čas za takšne poteze, so si enotni!
V četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Tjaša Škamperle in to - iz čisto posebnega kotička z razgledom na morje.
Zakaj ni jasnega protokola za način dela v podjetjih se sprašujejo sindikati. Inšpektorji za delo, pa na teren v prihodnjih dneh pošiljajo svoje ekipe.
Novi koronavirus je bolj nevaren za bolnike s kroničnimi boleznimi. Podatki namreč kažejo, da pri njih okužba traja dlje, njen potek pa je velikokrat težji. Zaradi tega so v skrbeh tudi ljudje s kroničnimi boleznimi pljuč in alergijami. Kako COVID-19 lahko ogrozi njihovo zdravje se je na Kliniki Golnik pozanimal Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay
V teh razmerah, ko čutimo vpliv koronavirusa na naše vsakdanje navade, se porajajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako je v primerih, kjer so starši ločeni in imajo z bivšim partnerjem sodno določene stike glede otrok? Namreč, stiki otrok s starši so praviloma določeni s sodnimi odločbami, ki so izvršljive. Upoštevajoč pravna pravila je potrebno dosledno spoštovanje veljavnih sodnih odločb. Glede na trenutno situacijo pa je prav tako potrebno dosledno spoštovanje veljavnih preventivnih in drugih ukrepov za zmanjšanje možnosti širjenja oziroma preprečevanja okužbe ter spoštovanje navodil pristojnih organov oziroma služb v zvezi s koronavirusom. – kako naj torej ukrepajo v danih razmerah vsi vpleteni – ali se morajo še vedno striktno držati določenih stikov in obiskov? Tina Lamovšek se je pogovarjala z odvetnico Nino Radulovič.
Podjetniku Jerneju Pavlinu iz Hruševja pri Postojni so okužbo z novim koronavirusom potrdili pred osmimi dnevi. Bil je eden od prvih dveh potrjenih okuženih v občini in novica ter njegovo ime sta se zelo hitro razširila daleč naokrog. Danes se počuti dobro, dela od doma, največja težava pa je odziv okolice. Obsojajo njega in njegovo družino, delavcem, zaposlenim v njegovem podjetju, pa se ljudje izogibajo. Pravzato se je odločil, da javno spregovori. »Kot bi živeli v srednjem veku«, je zaupal Sabrini Mulec.
Tjaž Nemanič in Tadeja Milivojevič Nemanič imata štiri otroke. Najbolj pomemeben je po njunem mnenju pogovor.
Peter Zupanc po rodu s Polzele, zadnjih 10 let pa živi na Kitajskem, je eden od tistih Slovencev, ki je moral najdlje do zdaj preživeti v karanteni. Soočil se je s strogimi ukrepi, s katerimi so na Kitajskem omejili pojav korona virusa, vsak njegov korak pa je tako kot pri drugih Kitajcih, skrbno nadzorovan tudi s pomočjo aplikacije na telefonu. Čeprav se zdi, da imamo v Sloveniji stroge ukrepe, on celo meni, da ukrepamo prepočasi.
Tudi pogled v oddaljeno zgodovino glasbe kaže, da je bila glasba v tesnem odnosu z epidemijami. Sara Zupančič je muzikologinja, ki se s svojim muzikološkim znanjem preživlja na trgu dela v Italiji, kjer ne poznajo statusa samozaposlenega v kulturi. Ker je narava njenega dela, da dela od doma, ji trenutne izredne razmere pomenijo svojevrsten delovni in raziskovalni izziv. Več Sara Zupančič v pogovoru s Simono Moličnik.
Zaradi koronavirusne bolezni se moramo izogibati bližnjim stikom z ljudmi. Kako se ob varnostnih ukrepih sporazumevati z gluhoslepimi in jim prenesti vse informacije o tej bolezni, glede na to, da sporazumevanje z njimi temelji na dotiku, smo vprašali doktorico Simono Gerenčer Pegan, sekretarko in strokovno vodjo združenja gluhoslepih Slovenije Dlan. Novinarki Petri Medved je povedala, da kljub taki komunikaciji upoštevajo vsa navodila in si prizadevajo, da bi tem ljudem, ki po večini živijo v osami, omogočili najnujnejšo pomoč, ki jo potrebujejo, spodbujajo pa jih tudi, naj kakovostno preživijo obdobje, ko so doma.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji deluje Klicni center za koronavirus. Na brezplačni telefonski številki 080 14 04 študenti medicine odgovarjajo na vsa vprašanja povezana z epidemijo. »Dobra informacija je v tem trenutku najpomembnejša,« pravi infektologinja Mojca Matičič, ki bdi nad delovanjem klicnega centra. Podrobneje pa v pogovoru, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay
Da bi preprečili širjenje okužbe z novim koronavirusom, so zaprli svoja vrata tudi varstveno delovni centri po državi. Ljudi z motnjo v duševnem razvoju je bilo zato potrebno na njim razumljiv način seznaniti, kaj pomeni koronavirusna bolezen, je povedala direktorica Zveze Sožitje Mateja De Reya. V pogovoru z novinarko Petro Medved je opozorila tudi na težave, ki bi se lahko pojavile v tem času - med drugim je bilo v VDC poskrbljeno tudi za topel obrok za te ljudi, veliko od teh ljudi ga namreč nima doma in se vprašala, kako bo poskrbljeno za te ljudi, če zbolijo njihovi starši ali skrbniki.
Zaradi zapletov, ki so se pojavili z epidemijo novega koronavirusa, k odgovornemu ravnanju pozivajo tudi v Planinski zvezi Slovenije. V teh dneh tako zaradi nemotenega dela zdravstvenega osebja odsvetujejo obisk visokogorja in vseh s tem povezanih aktivnosti, ki bi lahko pripeljale do nesreče. Kako naj obiskovalci sredogorja in visokogorja ravnajo odgovorno je Alešu Ogrinu pojasnil generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko.
Neveljaven email naslov