Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev letno, za varno pot pa je ključna ustrezna oprema.
Slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev letno, za varno pot je ključna ustrezna oprema
Bliža se poletna sezona, ko gore obišče največ pohodnikov in tudi vse več turistov. Slovenske gore letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev, v letošnjem letu pa je bilo že 163 gorskih nesreč. Za varno pot je torej ključna ustrezna oprema. Ne smemo pozabiti, da je ob vročem dnevu v dolini, vreme nad 1000 ali 2000 m nadmorske višine precej spremenljivo.
“Treba je računati na to, da so v nahrbtniku rokavice, topla oblačila, kapa, v primeru zahtevnejših visokogorskih poti pa še čelada, plezalni pas s samovarovalnim kompletom za varno gibanje po zavarovanih planinskih poteh.”
Pod okriljem Planinske zveze Slovenije deluje 773 registriranih markacistov, ki planinske poti nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno. Skupno so markacisti v letu 2017 urejanju planinskih poti namenili skoraj 32.000 prostovoljnih ur. Planinska organizacija pri tem skrbi za mrežo planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov.
“Preračunano to pomeni, da vsak markacist skrbi za 13 kilometrov planinskih poti, kar predstavlja dvakratno dolžino poti iz Vrat po zelo zahtevni Tominškovi poti na Triglav.”
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev letno, za varno pot pa je ključna ustrezna oprema.
Slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev letno, za varno pot je ključna ustrezna oprema
Bliža se poletna sezona, ko gore obišče največ pohodnikov in tudi vse več turistov. Slovenske gore letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev, v letošnjem letu pa je bilo že 163 gorskih nesreč. Za varno pot je torej ključna ustrezna oprema. Ne smemo pozabiti, da je ob vročem dnevu v dolini, vreme nad 1000 ali 2000 m nadmorske višine precej spremenljivo.
“Treba je računati na to, da so v nahrbtniku rokavice, topla oblačila, kapa, v primeru zahtevnejših visokogorskih poti pa še čelada, plezalni pas s samovarovalnim kompletom za varno gibanje po zavarovanih planinskih poteh.”
Pod okriljem Planinske zveze Slovenije deluje 773 registriranih markacistov, ki planinske poti nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno. Skupno so markacisti v letu 2017 urejanju planinskih poti namenili skoraj 32.000 prostovoljnih ur. Planinska organizacija pri tem skrbi za mrežo planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov.
“Preračunano to pomeni, da vsak markacist skrbi za 13 kilometrov planinskih poti, kar predstavlja dvakratno dolžino poti iz Vrat po zelo zahtevni Tominškovi poti na Triglav.”
Po prvem šoku se države v Evropski uniji sprašujejo, kaj teroristični napadi pomenijo za varnost celine in posameznih držav. Tanja Starič se je pogovarjala s strokovnjakom za nacionalno varnost doktorjem Iztokom Prezljem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V pogovoru s Tanjo Starič dr. Aleš Bučar Ručman ramišlja o posledicah, ki jih lahko imajo napačne razlage dogodkov v Parizu.
Državni sekretar Boštjan Šefic se je odzval na teroristične napade v Parizu.
Strokovnjak za varnostna vprašanja Klemen Grošelj v pogovoru z Natašo Mulec razmišlja o varnostno-obrambnih vidikih napadov v Parizu.
Zunanji minister Karl Erjavec se je v pogovoru z Natašo Mulec čustveno odzval na dogodke v Parizu.
V pogovoru z Matejem Šurcem bruseljski dopisnik razmišlja o širših posledicah terorističnih napadov v Parizu.
14 november je dan slovenskeg znakovnega jezika. Kot jezik sporazumevanja ga uporablja 978 gluhih. O tem, kakšne zakonitosti veljajo za naš znakovni jezik, se je Petra Medved pogovarjala s tolmačko zanj Natašo Kordiš.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ta mesec uspešno končuje projekt Knjižnica slepih in slabovidnih, ki je potekal od januarja 2013.
Slovenska šahovska reprezentanca jutri potuje na Islandijo, kjer bo potekalo ekipno evropsko šahovsko prvenstvo. Danes so zato pripravili promocijski dogodek na ljubljanskem Prešernovem trgu, kjer so jih imeli mimoidoči priložnost spoznati v živo, najpogumnejši pa so z njimi odigrali tudi partijo šaha. Reportažo je pripravila Darja Pograjc.
Vasja Badalič je za oddajo Gori, doli, naokoli poslal zgodbo o tem, zakaj Afganistanci zapuščajo svojo domovino? Kdo jo zapušča, kako in kam gredo? Koliko denarja potrebujejo? O vsem tem je iz Afganistana poročal Vasja Badalič.
Spet je tisti čas v letu, ko na naših fasadah mrgoli veliko število harlekinskih polonic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Neveljaven email naslov