Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija je prva na svetu uvedla kategorizacijo ponudnikov
Vračanje k naravi je trend, ki ga je opaziti v zadnjih letih. Ne samo dnevno preživljanje časa zunaj, ljudje si želijo tudi prenočiti stran od betona. Tako je vse več povpraševanja in ponudbe za glamping. Izraz je skovanka dveh tujk: glamour in camping, kar prevedemo kot glamurozno oz. luksuzno kampiranje. Kot pri vsakem področju, ki postane priljubljeno, so se tudi tu pojavili ponudniki, ki se oglašujejo kot glamping, čeprav to niso.
Začetke glampinga nekateri povezujejo z nomadskimi plemeni, njihovo množično uporabo v turistične namene pa so opazili na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je višji sloj iz Evrope in Amerike odhajal v Afriko na dogodivščine v safari. Tudi sodobni svet sledi temu, glamping prenočišča rastejo kot gobe po dežju, zato se je ime tudi razvrednotilo.
Glamping prenočišč ne najdemo samo v obliki dobro opremljenih šotorov in lesenih hišk, kot pove urednica revije International Glamping Business Steph Curtis-Raleigh.
“Opazili smo, da ima vsaka država svoj inovativen pristop k tej turistični ponudbi. V Združenem kraljestvu tako najdemo male, butične glamping lokacije z različnimi nastanitvenimi kapacitetami. Včasih so predelani stari avtobusi ali celo letala. V veliki meri gre torej za nenavadne in domiselne ideje. Na Portugalskem, v Španiji in Italiji to povezujejo z agriturizmom. Tam so vasi, ki običajno ne privabijo veliko turistov. S privabljanjem turistov na oddaljene dele države pa regenerirajo turizem.“
V Sloveniji so cene za nočitev v glampingu od 90 do 400 evrov na noč, v tujini seveda lahko cena doseže več tisoč evrov. Zakaj so ljudje pripravljeni plačati več za prenočitev v naravi in stik z naravo? Direktorica podjetja Swan events, ki se ukvarja z organizacijo dogodkov, Karen Cooke:
“Mislim, da je to posledica tega, v katero smer se obrača ves svet. Imamo več zavedanja o okolju in kaj se dogaja. Sicer pa, zakaj si ne bi želel biti v glampingu, zakaj bi bil raje v hotelu? Poleg tega pa – in Slovenija vodi v tem – glampingi ponujajo še številne druge dejavnosti. Ljudje si želijo zunanjih dejavnosti, želijo si smučati, jahati, pohodništva … in to je del okolja. “
V Sloveniji smo tako dobili že dva glampinga, ocenjena po kriterijih znamke World of glamping, in sicer Olimia Adria Village v Podčetrtku, ocenjen s petimi zvezdicami, in Garden Village Bled s šestimi zvezdicami.
4430 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenija je prva na svetu uvedla kategorizacijo ponudnikov
Vračanje k naravi je trend, ki ga je opaziti v zadnjih letih. Ne samo dnevno preživljanje časa zunaj, ljudje si želijo tudi prenočiti stran od betona. Tako je vse več povpraševanja in ponudbe za glamping. Izraz je skovanka dveh tujk: glamour in camping, kar prevedemo kot glamurozno oz. luksuzno kampiranje. Kot pri vsakem področju, ki postane priljubljeno, so se tudi tu pojavili ponudniki, ki se oglašujejo kot glamping, čeprav to niso.
Začetke glampinga nekateri povezujejo z nomadskimi plemeni, njihovo množično uporabo v turistične namene pa so opazili na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je višji sloj iz Evrope in Amerike odhajal v Afriko na dogodivščine v safari. Tudi sodobni svet sledi temu, glamping prenočišča rastejo kot gobe po dežju, zato se je ime tudi razvrednotilo.
Glamping prenočišč ne najdemo samo v obliki dobro opremljenih šotorov in lesenih hišk, kot pove urednica revije International Glamping Business Steph Curtis-Raleigh.
“Opazili smo, da ima vsaka država svoj inovativen pristop k tej turistični ponudbi. V Združenem kraljestvu tako najdemo male, butične glamping lokacije z različnimi nastanitvenimi kapacitetami. Včasih so predelani stari avtobusi ali celo letala. V veliki meri gre torej za nenavadne in domiselne ideje. Na Portugalskem, v Španiji in Italiji to povezujejo z agriturizmom. Tam so vasi, ki običajno ne privabijo veliko turistov. S privabljanjem turistov na oddaljene dele države pa regenerirajo turizem.“
V Sloveniji so cene za nočitev v glampingu od 90 do 400 evrov na noč, v tujini seveda lahko cena doseže več tisoč evrov. Zakaj so ljudje pripravljeni plačati več za prenočitev v naravi in stik z naravo? Direktorica podjetja Swan events, ki se ukvarja z organizacijo dogodkov, Karen Cooke:
“Mislim, da je to posledica tega, v katero smer se obrača ves svet. Imamo več zavedanja o okolju in kaj se dogaja. Sicer pa, zakaj si ne bi želel biti v glampingu, zakaj bi bil raje v hotelu? Poleg tega pa – in Slovenija vodi v tem – glampingi ponujajo še številne druge dejavnosti. Ljudje si želijo zunanjih dejavnosti, želijo si smučati, jahati, pohodništva … in to je del okolja. “
V Sloveniji smo tako dobili že dva glampinga, ocenjena po kriterijih znamke World of glamping, in sicer Olimia Adria Village v Podčetrtku, ocenjen s petimi zvezdicami, in Garden Village Bled s šestimi zvezdicami.
31. oktobra leta 2020 so odprli novo berlinsko letališče. Uradno ime je Letališče Berlin-Brandenburg Willy Brandt. Promet s starega letališča Tegel so postopno preusmerili na novo letališče. Kako so razmišljali pred leti, kakšno podobo naj bi imelo nekdanje berlinsko letališče Tegel in kaj je ostalo od prvotne ideje v pogovoru z dopisnico Polono Fijavž.
Biodiverziteta pomeni biotsko pestrost živega na Zemlji. Zajema vse oblike življenja in povezave organizmov v okolju, v katerem živijo. Rastline in živali živijo v različnih prostorih, v katere iz dneva v dan bolj posega človekov vpliv. Predvsem uničevanje njihovih habitatov, onesnaževanje okolja in zraka, izkoriščanje gozdov, oceanov in rek. Zadnje področje zelo dobro pozna biolog in okoljski aktivist Rok Rozman.
Na današnji dan že šestič obeležujemo Svetovni dan čebel. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je 20. maj kot svetovni dan čebel razglasila 20. decembra 2017 na pobudo Slovenije in slovenskih čebelarjev je. Glavni namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo, v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost. V okviru praznovanja svetovnega dne čebel čebelarske zveze, društva, nacionalne državne in druge institucije ter svetovne organizacije prirejajo različne dogodke, ki se jih udeležujejo tudi visoki predstavniki države.
Opoldne so po slovenskih in nekaterih tujih mestih znova zaplesali maturanti in se tako simbolično poslovili od srednješolskih klopi. Največja slovenska četvorka je potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer se je zbralo približno 2 tisoč 500 maturantov iz več kot 20 gimnazij in srednjih šol.
Po skoraj dveh desetletjih prizadevanj za sprejetje zakona o psihoterapiji Slovenija kot ena redkih držav članic Evropske unije še vedno nima urejenega tega področja. Poklic psihoterapevta ni priznan, je zgolj metoda, zato ne morejo delati znotraj javnih ustanov. Po drugi strani pa se v zasebnem sektorju lahko praktično vsakdo izdaja za psihoterapevta. Čeprav je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan prejšnji petek ponovno napovedal sprejetje zakona do konca leta, so v stroki skeptični. Pravijo, da delovna skupina ni oblikovana in da pogajanja stagnirajo.
Da velika tehnološka podjetja o nas vejo (skoraj) vse, je danes pač splošno znano. Da se podatki, ki jih imajo o nas, večinoma uporabljajo predvsem za spodbujanje prodaje, tudi. Sočasno pa se naglo povečujejo zmogljivosti umetne inteligence in povsem je jasno, da bo vpliv teh tehnologij, ki temeljijo prav na ogromnih količinah podatkov, v prihodnje samo vedno večji in bo ključno določil družbo in njeno delovanje. To pa seveda sproža vrsto vprašanj. Kako podatke uporabiti tudi za naslavljanje problemov, ki so za družbo relevantni in smiselni? Kako z njihovo pomočjo sploh spremljati spremembe v družbi in na kakšne načine? Ta vprašanja si je zastavil posvet z naslovom Upodatkovanje družbenih ved in skrb za digitalno družboslovno dediščino, ki ga je organiziral svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Posvet je spremljala Nina Slaček.
Padavinski ekstremi in posledično plazovi narekujejo tudi natančnejše preglede območij za graditev ali sanacijo stanovanjskih objektov. Prebivalcem v 68-ih občinah so pri tem v veliko pomoč karte Geohazarda. Na Geološkem zavodu Slovenije pripravljajo tudi priporočila za temeljenje. Pri podpornih konstrukcijah moramo upoštevati tudi odvajanje podtalnice in padavinske vode. Na stabilnost pobočij pozitivno vplivajo vegetacija, skrbno načrtovana odvodnja in denimo tudi pravilna obtežba strmine.
Po 5 letih smo prejeli nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti. Mednarodna raziskava PIRLS 2021 je pokazala, da Slovenija skupaj z Nemčijo, Španijo, Portugalsko, Albanijo, Srbijo, Francijo Novo Zelandijo in Malto, sodi v skupino držav, katerih rezultati segajo malo nad določeno srednjo vrednost bralne pismenosti pri 500 točkah. Najvišje je ponovno uvrščen Singapur s 587 točkami, Slovenija jih je dosegla 520 – to pa je kar 23 točk manj kot leta 2016. Bralna pismenost slovenskih učencev se je torej v obdobju, ki ga je zaznamoval covid in zaprtje šol, močno poslabšala.
Na veliko kadrovsko stisko gospodarstvo in tudi izvajalci v javnem sektorju opozarjajo že mesece. “Smo v obdobju, ko se je začela upokojevati najštevilčnejša generacija medicinskih sester,” je slišati iz zdravstva. Kakšne so rešitve? Ena možnost je prihod tuje delovne sile. Drugo rešitev pa lahko ponudijo delodajalci - v konkurenčnih plačah ter ustreznem delovnemu okolju.
Alex Sipiagin velja za enega najboljših trobentačev, v svoji dolgoletni karieri je sodeloval s številnimi jazzovskimi glasbeniki kot so Michael Brecker, Dave Holland, Chris Potter in Randy Brecker. Izdal je več kot 20 samostojnih albumov, zadnjega februarja 2023 z naslovom Mel's Vision, in sodeloval pri številnih snemanjih ter zasedbah, s katerimi je bil tudi prejemnik mnogih nagrad, med drugimi nagrad grammy. Konec leta 2021 je Alex Sipiagin z Big Bandom RTV Slovenija v studiu 26 posnel osem skladb, ki so maja 2023 izšle tudi na albumu z naslovom New York Suite. Aranžmaje je ob tej priložnosti napisal Lojze Krajnčan, ki je tudi vodil orkester.
Za nami sta oba predizbora Festivala slovenskega šansona 2023. V Domu kulture v Krškem 6. maja in v Gledališču Park Murska Sobota 14. maja se je zvrstilo dvajset nastopajočih zasedb, med katerimi je strokovna žirija v sestavi Vlado Žabot, Barbara Šinigoj, Jadranka Juras, Gregor Stermecki in Miha Zor izbrala deset finalistov, ki potujejo v jesenski zaključni del festivala. Urednika festivala Teja Klobčar in Andrej Prezelj sta v zakulisju zbrala vtise in mnenja o festivalu ter ujela festivalski utrip, ki nam ga podajajo vsi nastopajoči ter člani strokovne žirije.
Akademik Slavko Splichal je prejemnik mednarodne nagrade Karola Jakubowicza, ki jo odbor nagradnega sklada podeljuje znanstvenikom za pomembne prispevke k raziskovanju demokracije, človekovih pravic in medijev. Prof. dr. Splichal v pogovoru pripoveduje o nagradi, knjigi, zaradi katere je bil izbran za priznanje, in o Karolu Jakubowiczu. Avtor fotografije: BoBo
Kljub temu da je rdeča nit programa iz Murske Sobote zaradi večerne druge polfinalne prireditve Festivala slovenskega šansona 2023 glasbeno obarvana, je Murska Sobota in njena širša okolica tudi prostor, ki omogoča druge načine umetniškega izražanja. Pred mikrofon smo zato povabili akademskega slikarja in nagrajenca Prešernovega sklada Sandija Červeka, ki je predstavil svoj opus in pogled na ustvarjanje na območju, ki je od središča države precej oddaljeno.
Leto dni po eksploziji v Melaminu, največji tehnološki nesreči v Sloveniji, nas zanima, kaj smo se, če smo se, naučili iz nje. Podjetje je ukinilo del proizvodnje, občina pa še vedno išče novo lokacijo. Dr. Barbara Novosel, s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, strokovnjakinja za varnost, opozarja, da je pomembno, kaj in zakaj se je zgodilo, pa tudi, da so stroški vlaganja v varnost in preventivne ukrepe minimalni v primerjavi s stroški nesreče. Kako pa je z zakonodajo in njenim izvajanjem? Bi morali poostriti nadzor nad kemijsko industrijo in okrepiti preventivne vaje, s katerimi se lahko preverijo tudi sprejeti varnostni protokoli? Ne nujno, pravi sogovornica in opozarja, da so kemikalije postale sestavni del našega življenja. Previdnost je zato nujna tudi v zavetju doma.
V Ljubljani se odvija Mednarodna konferenca detektivov, kjer razpravljajo o novih trendih preiskovalne dejavnosti. Kakšni so novi trendi v preiskovalni oz. detektivski dejavnosti? Kako potekajo preiskave spletnega kriminala in zlorabe otrok? Kako se spreminja svet in kakšna je vloga detektivov v korporativni varnosti? Kako uporabljati umetno inteligenco in ChatGPT v preiskovalne namene? To je le nekaj tem oziroma vprašanj, na katere bodo odgovarjali vrhunski detektivi z vsega sveta na mednarodni konferenci združenja Council of International Investigators.
Prekomerna uporaba avtomobilov ima številne negativne učinke. Bi lahko avtomobil na poti v službo zamenjalo kolo? Še slabih 30 dni traja izziv, s katerim bi radi na Inštitutu za politike prostora spremeniti potovalne navade ljudi. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z geografinjo Nelo Halilović, vodjo projektov pri Inštitutu za politike prostora.
8. maja obeležujemo mednarodni dan Rdečega križa. Ta datum predstavlja tudi začetek Tedna Rdečega križa, ki bo trajal do 15. maja in v sklopu katerega se bo v organizaciji 56-ih območnih združenj in skoraj 900 krajevnih organizacij pripravilo številne aktivnosti. In kot je letos v svoji poslanici zapisala Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa Slovenije: "Skoraj 160 let iz dneva v dan, tedna v teden, meseca v mesec in leta v leto dokazujemo, da vse, kar delamo, delamo #izsrca."
Glasbena urednika Festivala slovenskega šansona Teja Klobčar in Andrej Prezelj o utripu s prvega polfinala festivala, ki se je v slovenski prostor vrnil po desetletnem premoru in tako spet ponudil prostor temu glasbenemu žanru, ki ima izredno bogato in raznovrstno zgodovino, tako po svetu, kot tudi pri nas.
Združeno kraljestvo bo 9 mesecev po smrti Elizabete II. Tudi uradno dobilo novega kralja, Karla III.. Uradno kronanje bo v soboto, 6. maja, v Westminstrski opatiji v Londonu, kjer so kronali vse britanske monarhe od Viljema Osvajalca dalje. Kraljica Elizabeta 2. je na prestolu sedela 70 let – točneje 70 let in 214 dni po očetu prestol podedovala zelo mlada, pri 25 letih, Karel pa kralj postaja v zrelih letih. V studio smo povabili poznavalca britanske monarhije in njene zgodovineTomaža Gerdena.
V četrtek pozno zvečer je ponovno prišlo do strelskega pohoda, tokrat v naselju južno od Beograda. 21-letnega napadalca, katerega motiv za umor osmih ljudi naj bi bilo maščevanje, so v petek zjutraj izsledilki in aretirali. Iz Beograda se oglaša dopisnik Boštjan Anžin.
Neveljaven email naslov