Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.

V projektu ECOBREED se bodo ukvarjali s štirimi strateško pomembnimi rastlinami zaradi njihovega potenciala

Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.

V projektu ECOBREED se bodo ukvarjali s štirimi strateško pomembnimi rastlinami zaradi njihovega potenciala, za povečanje konkurenčnosti svetovne ekološke proizvodnje, to so pšenica, krompir, soja in ajda. V okviru projekta bodo razvili metode, strategije in infrastrukturo za ekološko pridelavo; sorte z izboljšano odpornostjo na stres, višjo učinkovitostjo in kakovostjo, ter izboljšane metode za pridelavo visokokakovostnega ekološkega semena, pravi dr. Vladimir Meglič, koordinator mednarodnega projekta. Kaj bo torej projekt prinesel?

 »Boljšo oskrbo in razpoložljivost semen; boljše, nove sorte za ekološko kmetovanje in prilagoditev novi evropski zakonodaji. V Evropski zakonodaji je zelo velik poudarek na heterogenih sortah, pomeni, da se s samo heterogenostjo skuša zagotoviti večjo stabilnost pridelkov, saj so tako manjše izgube zaradi bolezni in škodljivcev. Poleg tega je cilj projekta tudi prenos znanja in pridobljenih izkušenj na pridelovalce ter da bo javnost razumela, kaj je ekološka pridelava in kako je žlahtnjenje pomemben del ekološke pridelave.«

V primerjavi s konvencionalno semensko proizvodnjo so v ekološkem semenarstvu seveda vsake metode genskega spreminjanja prepovedane. Zdaj je ponudba ekološkega semena na trgu Evropske unije z visoko stopnjo genetske in fenotipske raznovrstnosti omejena. Ta raznovrstnost je v ekološkem kmetovanju pomemben dejavnik uspešnega razvoja.

Kmetijski inštitut Slovenije je vodilni partner projekta ECOBREED, kar pomeni, da vodi raziskovalno delo 25 partnerjev iz Evrope, Združenih držav, Kitajske, pridružuje se mu tudi Avstralija:

 »Ti partnerji bodo lahko prinesli nove poglede na ekološko kmetijstvo. Kot vemo, so na področju ekološkega kmetijstva razlike že med regulativo Evropske unije in Amerike. V Ameriki so dovoljena nekatera sredstva, ki v Evropi niso.«

V ekološkem kmetovanju so večji vložki človeškega dela:

»Če bomo skozi naš projekt skušali najti nove prijeme, nove tehnologije, bomo pomagali reševati problem zapleveljenosti ali pa bomo prispevali h konkurenčnosti ekološkega s sortami, ki so odporne proti določenim boleznim ali škodljivcem. Navsezadnje je še vedno zelo neraziskano področje interakcije rastline s tlemi. Se pravi gre za to, da bi pomagali rastlini, da bi s talnimi mikroorganizmi spodbudili boljšo presnovo in boljšo uporabo dušika, ki je na voljo v tleh, ter uporabo drugih hranil v zemlji.«

V Sloveniji je registriranih in na trgu prisotnih več sort ekološkega semena, od zelenjave do poljščin. Največje in edino podjetje v Sloveniji, ki proizvaja samo ekološka semena, je Amarant, manjši program imata še Semenarna Ljubljana in Kmetijski inštitut Slovenije. Težava, s katero se spopadajo pri ekoloških semenih, je nižja kaljivost semen. V projektu bodo pri šestih sortah semenskega krompirja, od katerih sta bili dve sorti razviti na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pri eni sorti ajde, dveh sortah pšenice in eni sorti soje stremeli k temu, da bodo razvili odporna, kakovostna semena z visokim donosom.

Kljub precejšnji podpori kmetijskega ministrstva je pri nas ekološka proizvodnja butična, cilji kmetijske politike pa so ambiciozni. Tanja Strniša, državna sekretarka s kmetijskega ministrstva:

»Želeli bi imeti 55 tisoč ha, vključenih v ekološko proizvodnjo do leta 2020 in pet tisoč kmetij. Zdaj je (v letu 2017) v ekološki nadzor vključenih 3.635 kmetijskih gospodarstev z dobrimi 46 tisoč ha kmetijskih zemljišč. Največji delež predstavlja travinje in na tem travinju želimo imeti tudi proizvodnjo živalskih produktov, ki naj bi prišli na trg. Ti ta hip ne najdejo poti na trg, tako da je treba več narediti za povezovanje in nastopanje proizvajalcev teh na trgu. Precej malo pa je pridelave ekoloških vrtnin ali poljščin. V nadzor je vključenih tudi 393 predelovalnih obratov. Naš cilj je tudi izboljšati samooskrbo z ekološkimi proizvodi, zato imamo poleg podpor na površino za ekološko proizvodnjo tudi vrsto drugih ukrepov, med drugim za povezovanje ekoloških kmetov, kratke oskrbne verige in pridobivanje novih znanj.«

 Poleg Slovenije v konzorciju projekta sodeluje še 24 priznanih univerz, znanstvenih inštitutov ter podjetij iz Evrope, Združenih držav in Kitajske. Maximilian Mayer, predstavnik enega od svetovnih semenarskih podjetij, francoskega podjetja Secobra – Saatzucht, je povedal, da se ukvarjajo pretežno s proizvodnjo semen pšenice.

Letos so popisali dve ekološki sorti, o katerih upamo, da ju bomo uspešno prodajali na nemškem trgu in da bosta pomagali tudi ekološkim kmetom v drugih državah pri doseganju višjih in kakovostnih pridelkov, pri teh semenih smo se osredotočili na visoko odpornost semen.

Njihova glavna semenarska postaja je v Franciji, pravi, vendar delujejo po svetu. Dve novi poskusni semenarski središči so postavili v Nemčiji, pred kratkim pa tudi v Veliki Britaniji, kjer so začeli žlahtnjenje ječmena, določeni poskusi pa potekajo tudi na Švedskem. Nedavno so semenarsko proizvodnjo razširili tudi v Avstraliji.

Kako konkurenčna je proizvodnja ekološkega semena na trgu?

 »Pri proizvodnji ekoloških semen gre za zdaj za tržno nišo. (Kot pravi so) Prepričani pa smo, in to kažejo tudi podatki, da se povpraševanje po ekoloških sortah semen povečuje. V Nemčiji se število in površina ekoloških kmetij povečujeta. Zato pričakujemo, da se bo ta tržni delež razvil v večjega. Do zdaj po večini ekološki kmetje še vedno uporabljajo konvencionalne sorte semen in mislimo, da se bo to spremenilo, zato smo pred leti začeli žlahtnjenje in razvijanje sort semen pšenice izključno za ekološko kmetovanje.«

Mednarodni raziskovalni projekt ECOBREED je financiran iz evropskega programa Obzorje 2020, trajal bo 5 let, na voljo pa je 5,8 milijona evrov sredstev.