Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.
V projektu ECOBREED se bodo ukvarjali s štirimi strateško pomembnimi rastlinami zaradi njihovega potenciala
Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.
V projektu ECOBREED se bodo ukvarjali s štirimi strateško pomembnimi rastlinami zaradi njihovega potenciala, za povečanje konkurenčnosti svetovne ekološke proizvodnje, to so pšenica, krompir, soja in ajda. V okviru projekta bodo razvili metode, strategije in infrastrukturo za ekološko pridelavo; sorte z izboljšano odpornostjo na stres, višjo učinkovitostjo in kakovostjo, ter izboljšane metode za pridelavo visokokakovostnega ekološkega semena, pravi dr. Vladimir Meglič, koordinator mednarodnega projekta. Kaj bo torej projekt prinesel?
»Boljšo oskrbo in razpoložljivost semen; boljše, nove sorte za ekološko kmetovanje in prilagoditev novi evropski zakonodaji. V Evropski zakonodaji je zelo velik poudarek na heterogenih sortah, pomeni, da se s samo heterogenostjo skuša zagotoviti večjo stabilnost pridelkov, saj so tako manjše izgube zaradi bolezni in škodljivcev. Poleg tega je cilj projekta tudi prenos znanja in pridobljenih izkušenj na pridelovalce ter da bo javnost razumela, kaj je ekološka pridelava in kako je žlahtnjenje pomemben del ekološke pridelave.«
V primerjavi s konvencionalno semensko proizvodnjo so v ekološkem semenarstvu seveda vsake metode genskega spreminjanja prepovedane. Zdaj je ponudba ekološkega semena na trgu Evropske unije z visoko stopnjo genetske in fenotipske raznovrstnosti omejena. Ta raznovrstnost je v ekološkem kmetovanju pomemben dejavnik uspešnega razvoja.
Kmetijski inštitut Slovenije je vodilni partner projekta ECOBREED, kar pomeni, da vodi raziskovalno delo 25 partnerjev iz Evrope, Združenih držav, Kitajske, pridružuje se mu tudi Avstralija:
»Ti partnerji bodo lahko prinesli nove poglede na ekološko kmetijstvo. Kot vemo, so na področju ekološkega kmetijstva razlike že med regulativo Evropske unije in Amerike. V Ameriki so dovoljena nekatera sredstva, ki v Evropi niso.«
V ekološkem kmetovanju so večji vložki človeškega dela:
»Če bomo skozi naš projekt skušali najti nove prijeme, nove tehnologije, bomo pomagali reševati problem zapleveljenosti ali pa bomo prispevali h konkurenčnosti ekološkega s sortami, ki so odporne proti določenim boleznim ali škodljivcem. Navsezadnje je še vedno zelo neraziskano področje interakcije rastline s tlemi. Se pravi gre za to, da bi pomagali rastlini, da bi s talnimi mikroorganizmi spodbudili boljšo presnovo in boljšo uporabo dušika, ki je na voljo v tleh, ter uporabo drugih hranil v zemlji.«
V Sloveniji je registriranih in na trgu prisotnih več sort ekološkega semena, od zelenjave do poljščin. Največje in edino podjetje v Sloveniji, ki proizvaja samo ekološka semena, je Amarant, manjši program imata še Semenarna Ljubljana in Kmetijski inštitut Slovenije. Težava, s katero se spopadajo pri ekoloških semenih, je nižja kaljivost semen. V projektu bodo pri šestih sortah semenskega krompirja, od katerih sta bili dve sorti razviti na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pri eni sorti ajde, dveh sortah pšenice in eni sorti soje stremeli k temu, da bodo razvili odporna, kakovostna semena z visokim donosom.
Kljub precejšnji podpori kmetijskega ministrstva je pri nas ekološka proizvodnja butična, cilji kmetijske politike pa so ambiciozni. Tanja Strniša, državna sekretarka s kmetijskega ministrstva:
»Želeli bi imeti 55 tisoč ha, vključenih v ekološko proizvodnjo do leta 2020 in pet tisoč kmetij. Zdaj je (v letu 2017) v ekološki nadzor vključenih 3.635 kmetijskih gospodarstev z dobrimi 46 tisoč ha kmetijskih zemljišč. Največji delež predstavlja travinje in na tem travinju želimo imeti tudi proizvodnjo živalskih produktov, ki naj bi prišli na trg. Ti ta hip ne najdejo poti na trg, tako da je treba več narediti za povezovanje in nastopanje proizvajalcev teh na trgu. Precej malo pa je pridelave ekoloških vrtnin ali poljščin. V nadzor je vključenih tudi 393 predelovalnih obratov. Naš cilj je tudi izboljšati samooskrbo z ekološkimi proizvodi, zato imamo poleg podpor na površino za ekološko proizvodnjo tudi vrsto drugih ukrepov, med drugim za povezovanje ekoloških kmetov, kratke oskrbne verige in pridobivanje novih znanj.«
Poleg Slovenije v konzorciju projekta sodeluje še 24 priznanih univerz, znanstvenih inštitutov ter podjetij iz Evrope, Združenih držav in Kitajske. Maximilian Mayer, predstavnik enega od svetovnih semenarskih podjetij, francoskega podjetja Secobra – Saatzucht, je povedal, da se ukvarjajo pretežno s proizvodnjo semen pšenice.
Letos so popisali dve ekološki sorti, o katerih upamo, da ju bomo uspešno prodajali na nemškem trgu in da bosta pomagali tudi ekološkim kmetom v drugih državah pri doseganju višjih in kakovostnih pridelkov, pri teh semenih smo se osredotočili na visoko odpornost semen.
Njihova glavna semenarska postaja je v Franciji, pravi, vendar delujejo po svetu. Dve novi poskusni semenarski središči so postavili v Nemčiji, pred kratkim pa tudi v Veliki Britaniji, kjer so začeli žlahtnjenje ječmena, določeni poskusi pa potekajo tudi na Švedskem. Nedavno so semenarsko proizvodnjo razširili tudi v Avstraliji.
Kako konkurenčna je proizvodnja ekološkega semena na trgu?
»Pri proizvodnji ekoloških semen gre za zdaj za tržno nišo. (Kot pravi so) Prepričani pa smo, in to kažejo tudi podatki, da se povpraševanje po ekoloških sortah semen povečuje. V Nemčiji se število in površina ekoloških kmetij povečujeta. Zato pričakujemo, da se bo ta tržni delež razvil v večjega. Do zdaj po večini ekološki kmetje še vedno uporabljajo konvencionalne sorte semen in mislimo, da se bo to spremenilo, zato smo pred leti začeli žlahtnjenje in razvijanje sort semen pšenice izključno za ekološko kmetovanje.«
Mednarodni raziskovalni projekt ECOBREED je financiran iz evropskega programa Obzorje 2020, trajal bo 5 let, na voljo pa je 5,8 milijona evrov sredstev.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.
V projektu ECOBREED se bodo ukvarjali s štirimi strateško pomembnimi rastlinami zaradi njihovega potenciala
Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.
V projektu ECOBREED se bodo ukvarjali s štirimi strateško pomembnimi rastlinami zaradi njihovega potenciala, za povečanje konkurenčnosti svetovne ekološke proizvodnje, to so pšenica, krompir, soja in ajda. V okviru projekta bodo razvili metode, strategije in infrastrukturo za ekološko pridelavo; sorte z izboljšano odpornostjo na stres, višjo učinkovitostjo in kakovostjo, ter izboljšane metode za pridelavo visokokakovostnega ekološkega semena, pravi dr. Vladimir Meglič, koordinator mednarodnega projekta. Kaj bo torej projekt prinesel?
»Boljšo oskrbo in razpoložljivost semen; boljše, nove sorte za ekološko kmetovanje in prilagoditev novi evropski zakonodaji. V Evropski zakonodaji je zelo velik poudarek na heterogenih sortah, pomeni, da se s samo heterogenostjo skuša zagotoviti večjo stabilnost pridelkov, saj so tako manjše izgube zaradi bolezni in škodljivcev. Poleg tega je cilj projekta tudi prenos znanja in pridobljenih izkušenj na pridelovalce ter da bo javnost razumela, kaj je ekološka pridelava in kako je žlahtnjenje pomemben del ekološke pridelave.«
V primerjavi s konvencionalno semensko proizvodnjo so v ekološkem semenarstvu seveda vsake metode genskega spreminjanja prepovedane. Zdaj je ponudba ekološkega semena na trgu Evropske unije z visoko stopnjo genetske in fenotipske raznovrstnosti omejena. Ta raznovrstnost je v ekološkem kmetovanju pomemben dejavnik uspešnega razvoja.
Kmetijski inštitut Slovenije je vodilni partner projekta ECOBREED, kar pomeni, da vodi raziskovalno delo 25 partnerjev iz Evrope, Združenih držav, Kitajske, pridružuje se mu tudi Avstralija:
»Ti partnerji bodo lahko prinesli nove poglede na ekološko kmetijstvo. Kot vemo, so na področju ekološkega kmetijstva razlike že med regulativo Evropske unije in Amerike. V Ameriki so dovoljena nekatera sredstva, ki v Evropi niso.«
V ekološkem kmetovanju so večji vložki človeškega dela:
»Če bomo skozi naš projekt skušali najti nove prijeme, nove tehnologije, bomo pomagali reševati problem zapleveljenosti ali pa bomo prispevali h konkurenčnosti ekološkega s sortami, ki so odporne proti določenim boleznim ali škodljivcem. Navsezadnje je še vedno zelo neraziskano področje interakcije rastline s tlemi. Se pravi gre za to, da bi pomagali rastlini, da bi s talnimi mikroorganizmi spodbudili boljšo presnovo in boljšo uporabo dušika, ki je na voljo v tleh, ter uporabo drugih hranil v zemlji.«
V Sloveniji je registriranih in na trgu prisotnih več sort ekološkega semena, od zelenjave do poljščin. Največje in edino podjetje v Sloveniji, ki proizvaja samo ekološka semena, je Amarant, manjši program imata še Semenarna Ljubljana in Kmetijski inštitut Slovenije. Težava, s katero se spopadajo pri ekoloških semenih, je nižja kaljivost semen. V projektu bodo pri šestih sortah semenskega krompirja, od katerih sta bili dve sorti razviti na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pri eni sorti ajde, dveh sortah pšenice in eni sorti soje stremeli k temu, da bodo razvili odporna, kakovostna semena z visokim donosom.
Kljub precejšnji podpori kmetijskega ministrstva je pri nas ekološka proizvodnja butična, cilji kmetijske politike pa so ambiciozni. Tanja Strniša, državna sekretarka s kmetijskega ministrstva:
»Želeli bi imeti 55 tisoč ha, vključenih v ekološko proizvodnjo do leta 2020 in pet tisoč kmetij. Zdaj je (v letu 2017) v ekološki nadzor vključenih 3.635 kmetijskih gospodarstev z dobrimi 46 tisoč ha kmetijskih zemljišč. Največji delež predstavlja travinje in na tem travinju želimo imeti tudi proizvodnjo živalskih produktov, ki naj bi prišli na trg. Ti ta hip ne najdejo poti na trg, tako da je treba več narediti za povezovanje in nastopanje proizvajalcev teh na trgu. Precej malo pa je pridelave ekoloških vrtnin ali poljščin. V nadzor je vključenih tudi 393 predelovalnih obratov. Naš cilj je tudi izboljšati samooskrbo z ekološkimi proizvodi, zato imamo poleg podpor na površino za ekološko proizvodnjo tudi vrsto drugih ukrepov, med drugim za povezovanje ekoloških kmetov, kratke oskrbne verige in pridobivanje novih znanj.«
Poleg Slovenije v konzorciju projekta sodeluje še 24 priznanih univerz, znanstvenih inštitutov ter podjetij iz Evrope, Združenih držav in Kitajske. Maximilian Mayer, predstavnik enega od svetovnih semenarskih podjetij, francoskega podjetja Secobra – Saatzucht, je povedal, da se ukvarjajo pretežno s proizvodnjo semen pšenice.
Letos so popisali dve ekološki sorti, o katerih upamo, da ju bomo uspešno prodajali na nemškem trgu in da bosta pomagali tudi ekološkim kmetom v drugih državah pri doseganju višjih in kakovostnih pridelkov, pri teh semenih smo se osredotočili na visoko odpornost semen.
Njihova glavna semenarska postaja je v Franciji, pravi, vendar delujejo po svetu. Dve novi poskusni semenarski središči so postavili v Nemčiji, pred kratkim pa tudi v Veliki Britaniji, kjer so začeli žlahtnjenje ječmena, določeni poskusi pa potekajo tudi na Švedskem. Nedavno so semenarsko proizvodnjo razširili tudi v Avstraliji.
Kako konkurenčna je proizvodnja ekološkega semena na trgu?
»Pri proizvodnji ekoloških semen gre za zdaj za tržno nišo. (Kot pravi so) Prepričani pa smo, in to kažejo tudi podatki, da se povpraševanje po ekoloških sortah semen povečuje. V Nemčiji se število in površina ekoloških kmetij povečujeta. Zato pričakujemo, da se bo ta tržni delež razvil v večjega. Do zdaj po večini ekološki kmetje še vedno uporabljajo konvencionalne sorte semen in mislimo, da se bo to spremenilo, zato smo pred leti začeli žlahtnjenje in razvijanje sort semen pšenice izključno za ekološko kmetovanje.«
Mednarodni raziskovalni projekt ECOBREED je financiran iz evropskega programa Obzorje 2020, trajal bo 5 let, na voljo pa je 5,8 milijona evrov sredstev.
V današnji praznični oddaji na dan spomina na mrtve gostimo predsednico Slovenskega društva hospic Renato Jakob Roban; zdravnico onkologinjo, vodjo oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednico Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo Majo Ebert Moltara ter publicistko in ambasadorko akcije nevladnih organizacij Rad imam življenje Manco Košir. O odnosu do starejših in bolnih ter o smrti in zavedanju o naši minljivosti so med drugim premišljevale v pogovoru z Natašo Lang.
Empatija je v današnjem svetu cenjena. Ali bi bila zaželena tudi, če bi poznali njene temne plati?
Danes praznujemo dan reformacije. Ta v slovenskem prostoru temelji na podobi Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča; šolski učbeniki, tudi mediji, velikokrat zanemarjajo prispevek prekmurskih protestantskih duhovnikov in učiteljev za razvoj slovenske identitete na levem bregu reke Mure. V tokratni praznični oddaji, ki smo ji dali naslov Prekmurski protestantizem v medijih nekoč in danes, gosta zgodovinarka Darja Kerec in evangeličanski duhovnik Aleksander Erniša osvetljujeta pomen protestantizma za današnji čas in podobo protestantizma v medijih danes in nekoč v Prekmurju.
Tomaž Hostnik, 31-letni klasično izobraženi pianist in skladatelj, je eden največjih posebnežev slovenskega šansona. Njegov opus polni več kot sto skladb v slovenskem jeziku, kar vključuje celotne repertoarje zasedb Vudlenderji, Drajnarjuva vampa in Hostnik pa Krečič. Piše glasbo za otroke, film in gledališče.V svojih pesmih se pogosto loteva obskurnih tematik in nenavadnih človeških značajev. Skladba Dekle iz zlatih sanj, s katero se je kot zadnji, deseti tekmovalec predstavil na letošnjem festivalu šansona, je subverzivna predelava klišejskega formata ljubezenske pesmi; gre namreč za 'ljubezenski' spev predatorja nič hudega sluteči žrtvi. Šanson je oblečen v razgibano, igrivo glasbeno formo, v kateri se popularnoglasbene zvrsti spojijo s klasičnim glasbenim znanjem. S Tomažem Hostnikom se je pogovarjal glasbeni urednik urednik Andrej Prezelj.
Tomaž Domicelj že več kot 55 let dejaven na slovenskem popularnem glasbenem prizorišču. Slovencem je s prepesnitvami približal poezijo ameriških in britanskih protestnih pesnikov in njihova življenja. Prenekatera karierna izkušnja je povezana tudi z delom v slovenski redakciji BBC-ja. Vedoželjno je spremljal dogajanje na svetovni glasbeni sceni, saj med poznavalci velja za potujoči leksikon," nagrajenca Tomaža Domicelja utemeljuje žirija. "V zajetnem avtorskem opusu najdemo veliko besedil za znane slovenske izvajalce, sodelovanja na festivalih pop, rock in narečne glasbe ter producentsko delo za velikokrat tudi mlajše izvajalce. Glasbene dosežke izpričuje s tehtnimi albumi, lahko pa se pohvali tudi z nekaj ponarodelimi pesmimi. S Tomažem Domiceljem se je pogovarjala glasbena urednica Teja Klobčar.
S člani žirije, ki bo na koncu odločila, kateri šanson je bil letos najboljši, se je pogovarjal glasbeni urednik Andrej Prezelj. Šanson leta 2023 bodo izbrali Leon Firšt, Boštjan Gombač, Vita Mavrič, Mia Žnidarič in Slavko Pregl.
Verjetno eden najbolj znanih in najbolj aktivnih Slatinčanov, Aleksander Jurkovič, znan tudi pod umetniškim imenom Nani Poljanec, je strasten zbiratelj. Pa tudi ljubitelj šansona, saj je ob prireditvi Festival slov. šansona na ogled tudi njegova razstava o zgodovini tega festivala. In ko Radio Slovenija praznuje 95. rojstni dan, Nani Poljanec slavi 35 let svojega kulturnega ustvarjanja. O njegovih zbirkah, prireditvah v okviru KunstFestivala in odnosu do šansona in radija se je z 'ljudskim ustvarjalcem', ko t si pravi sam, pogovarjala Andreja Čokl.
Franci Plohl je bil duša in srce festivala šansona v Rogaški Slatini ob njegovih začetkih. V terenskem studiu ga je gostila glasbena urednica Simona Moličnik.
Na dan RTV smo pokukali v zgodovino našega radia in v naš arhiv ter poskušali izvedeti, kako je bilo na samem začetku, leta 1928? Kakšen je bil prvi radijski studio, katere vsebine so lahko poslušali ljudje prek radijskih sprejemnikov, ki so bili takrat statusni simbol? Špela Šebenik se je o zgodovini naše hiše pogovarjala z nekdanjim kolegom Pavletom Jakopičem, ki je že kot otrok sodeloval pri snemanju radijskih iger, bil nato asistent režije, pomočnik radijskega direktorja, televizijski napovedovalec vremena, med drugim pa je več kot 20 let pripravljal tudi radijske oddaje Na današnji dan. Od najstarejšega posnetka, ki ga hranimo v arhivu, prek prve radijske igre za otroke (Zvezdice zaspanke) do prvega TV Obzornika ...
Jesen je poleg vsega ostalega dogajanja tudi nekoliko bolj znanstveno obarvana. Med drugim je to čas znanstvenih nagrad, v mednarodnem prostoru so to seveda predvsem Nobelove nagrade, pri nas so najvišja državna priznanja za dosežke v znanosti Zoisove nagrade. V naslednjih minutah bomo nekoliko osvetlili letošnja Zoisova nagrajenca za življenjsko delo, fizika prof. dr. Danila Zavrtanika z Univerze v Novi Gorici in matematika prof. dr. Josa Vukmana z Univerze v Mariboru.
Šele pred prvim novembrom smo, a tisti, ki ne moremo brez smuči, se že oziramo proti planinam in čakamo na prvi sneg. Podobno velja za smučarske navdušence povsod vzdolž Alp – tudi v Dolomitih. Predel med Trentinskim, Južno Tirolsko in Pokrajino Belluno velja za enega najlepših alpskih predelov, zato ni naključje, da je že desetletja pod Unescovo zaščito. A hkrati gre za območje, ki je po vojni doživelo izreden turistični razvoj, zlasti zaradi smučarije. Več kot ducat tamkajšnjih smučišč se je že pred pol stoletja razvojno povezalo v združenje Dolomiti SuperSki – in naslednje minute namenjamo prav prihajajoči smučarski sezoni pri njih. Več o njej pa v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Kakšen volilni sistem bi bil za Slovenijo najprimernejši – večna tema razprav stroke in politike. Da bi si volivci želeli več vpliva pri izbiri poslancev je jasno že dolgo. Zdaj pa je to potrdila tudi anketa, ki jo je na svoji spletni strani objavila vlada. Tudi na parlamentarnih volitvah, torej pri izbiri poslancev, si želijo možnost uveljavljanja prednostnega glasu – kot ga imajo pri volitvah poslancev v evropski parlament. Kaj je vlada še spraševala in kakšni so odgovori. O tem z Jolando Lebar
Zakonodaja o avtorskih pravicah in intelektualni lastnini se mora prilagoditi spremembam, ki jih je prinesel razvoj informacijske družbe. Kopiranje, deljenje, reproduciranje, spreminjanje in objavljanje so s sodobno tehnologijo postala ravnanja, ki jih lahko počne vsak s primerno napravo, povezano na internet, zato gre za zakonodajo, ki se tiče vseh. Kako naj pravo podpre univerzalno pravico do znanja? O tem so razpravljali na četrtem Dnevu odprtega znanja. O ključnih dilemah v prispevku Urške Henigman.
Kaj vse odlikuje dobrega govorca, zakaj je govorjeni jezik v vseh oblikah pomemben, po katerih priročnikih poseči za informacije o pravilni izgovarjavi, kakšne novosti pripravlja pravopisna komisija… O vsem tem in drugih priporočilih za lepo govorjeno slovenščino v pogovoru z docentko doktorico Tino Lengar Verovnik, predavateljico na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in znanstveno sodelavko na ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je raziskovalka pri projektu priprave novih pravopisnih pravil in slovarja. Pred podelitvijo nagrade kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanja Ane Mlakar za mladega napovedovalca Društva napovedovalcev Slovenija 7. novembra ob 20-ih na Radiu Slovenija, jo je v studio povabila Eva Longyka Marušič.
Konec tedna bo potekal 27. Ljubljanski maraton. Na njem je prijavljenih skupaj 13.535 tekačic in tekačev, ki bodo v nedeljo tekmovali na 42, 21 ali 10-kilometrski razdalji. Že jutri se bodo na ljubljanske ulice odpravili najmlajši tekači in tekačice ter šolarji in šolarke. Prometna ureditev bo v mestu predvsem v nedeljo spremenjena oziroma bo promet v središču mesta med 9. in 15.00 otežen ponekod pa ustavljen. Več o tem v pogovoru z direktorico Timinga Ljubljana, ki organizira ljubljanski maraton, Barbaro Železnik. Če je bila v preteklosti ena od značilnosti, da je maraton potekal zadnji konec tedna v oktrobru, zdaj že nekaj let ni več tako. Kot pravi direktorica, je bila prestavitev maratona ustrezna, saj so konec oktobra že počitnice in zato manj tekačev, težave je povzročal tudi premik ure, tudi vremenske razmere so običajno v tretjem tednu oktobra boljše. Tretji konec tedna bo zato, kot kaže, postal stalnica, na katero se bodo morali navaditi Ljubljančani in ostali, ki bodo prihajali v mesto ta konec tedna. Direktorica Barbara Železnik svetuje strpnost in potrpežljivost. Podatke o zaporah cest v Ljubljani v času maratona sicer najdete v prometni napovedi na Promet.si ali na mobilni aplikaciji Prometno informacijskega centra promet+.
Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, da ni dežele, ki ne bi imela konfliktov, literatura pa je tista, ki o teh konfliktih govori in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih vprašanj. »To prinašajo avtorji s seboj v Frankfurt. Nek velik avtor Drago Jančar, ki ga jaz že zelo dolgo občudujem, je dober primer za to, in še zmeraj upam, da bo kmalu dobil Nobelovo nagrado,« dodaja Boos. Z Dragom Jančarjem smo se v Frankfurtu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku, pa tudi govoru Slavoja Žižka.
Napadi izraelske vojske na cilje v palestinski avtonomiji Gaza se nadaljujejo tudi danes. Al Jazeera poroča, da je bilo od sinoči v Gazi ubitih najmanj 121 ljudi, 540 pa je ranjenih. Ali je glede na to, da orožje ne potihne, sploh kaj možnosti, da bi čez mejni prehod Rafa, ki leži na jugu Gaze ob meji z Egiptom, s tovornjaki sploh začeli dovažati človekoljubno pomoč? O tem in drugih vidikih spopadov med borci Hamasa in izraelsko vojsko smo se pogovajali z našo posebno poročevalko v Izraelu Karmen Švegl.
»Kovačeva kobila je bosa«, je reklo, ki še kako drži za naslednjo zgodbo. Prostovoljni Gasilec Primož Bitenc iz Spodnje Rečice je na dan velike povodnji nesebično pomagal reševati turiste v kampu Menina ob reki Savinji, čeprav je istočasno voda zalivala njegov dom in mehanično delavnico.
V Strugah v občini Luče je povodenj odnesla tri hiše, druge pa precej poškodovala. Tam domačini po dveh mesecih in pol, ko so s pomočjo požrtvovalnih gasilcev komaj ušli smrti, še vedno ne vedo ali se bodo lahko vrnili domov ali pa se bodo morali preseliti. S krajanom Božom Robnikom, ki ima mizarsko delavnico, se je pogovarjal Matija Mastnak.
V Zgornji Savinjski dolini sta bili dve šoli v avgustovskih poplavah močno poškodovani – to sta OŠ Gornji Grad in podružnična šola OŠ Nazarje v Šmartnem ob Dreti. Včeraj se je Špela Šebenik odpeljala do Šmartnega ob Dreti, kjer so domačini, skupaj z zaposlenimi in učenci, prvi vikend po poplavah reševali šolske prostore, pohištvo in opremo. Pouk za 26 učencev zdaj poteka le v zgornjem nadstropju, vrtčevske otroke pa starši vsak dan odpeljejo v matični vrtec v Nazarje.
Neveljaven email naslov