Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.
V projektu ECOBREED se bodo ukvarjali s štirimi strateško pomembnimi rastlinami zaradi njihovega potenciala
Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.
V projektu ECOBREED se bodo ukvarjali s štirimi strateško pomembnimi rastlinami zaradi njihovega potenciala, za povečanje konkurenčnosti svetovne ekološke proizvodnje, to so pšenica, krompir, soja in ajda. V okviru projekta bodo razvili metode, strategije in infrastrukturo za ekološko pridelavo; sorte z izboljšano odpornostjo na stres, višjo učinkovitostjo in kakovostjo, ter izboljšane metode za pridelavo visokokakovostnega ekološkega semena, pravi dr. Vladimir Meglič, koordinator mednarodnega projekta. Kaj bo torej projekt prinesel?
»Boljšo oskrbo in razpoložljivost semen; boljše, nove sorte za ekološko kmetovanje in prilagoditev novi evropski zakonodaji. V Evropski zakonodaji je zelo velik poudarek na heterogenih sortah, pomeni, da se s samo heterogenostjo skuša zagotoviti večjo stabilnost pridelkov, saj so tako manjše izgube zaradi bolezni in škodljivcev. Poleg tega je cilj projekta tudi prenos znanja in pridobljenih izkušenj na pridelovalce ter da bo javnost razumela, kaj je ekološka pridelava in kako je žlahtnjenje pomemben del ekološke pridelave.«
V primerjavi s konvencionalno semensko proizvodnjo so v ekološkem semenarstvu seveda vsake metode genskega spreminjanja prepovedane. Zdaj je ponudba ekološkega semena na trgu Evropske unije z visoko stopnjo genetske in fenotipske raznovrstnosti omejena. Ta raznovrstnost je v ekološkem kmetovanju pomemben dejavnik uspešnega razvoja.
Kmetijski inštitut Slovenije je vodilni partner projekta ECOBREED, kar pomeni, da vodi raziskovalno delo 25 partnerjev iz Evrope, Združenih držav, Kitajske, pridružuje se mu tudi Avstralija:
»Ti partnerji bodo lahko prinesli nove poglede na ekološko kmetijstvo. Kot vemo, so na področju ekološkega kmetijstva razlike že med regulativo Evropske unije in Amerike. V Ameriki so dovoljena nekatera sredstva, ki v Evropi niso.«
V ekološkem kmetovanju so večji vložki človeškega dela:
»Če bomo skozi naš projekt skušali najti nove prijeme, nove tehnologije, bomo pomagali reševati problem zapleveljenosti ali pa bomo prispevali h konkurenčnosti ekološkega s sortami, ki so odporne proti določenim boleznim ali škodljivcem. Navsezadnje je še vedno zelo neraziskano področje interakcije rastline s tlemi. Se pravi gre za to, da bi pomagali rastlini, da bi s talnimi mikroorganizmi spodbudili boljšo presnovo in boljšo uporabo dušika, ki je na voljo v tleh, ter uporabo drugih hranil v zemlji.«
V Sloveniji je registriranih in na trgu prisotnih več sort ekološkega semena, od zelenjave do poljščin. Največje in edino podjetje v Sloveniji, ki proizvaja samo ekološka semena, je Amarant, manjši program imata še Semenarna Ljubljana in Kmetijski inštitut Slovenije. Težava, s katero se spopadajo pri ekoloških semenih, je nižja kaljivost semen. V projektu bodo pri šestih sortah semenskega krompirja, od katerih sta bili dve sorti razviti na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pri eni sorti ajde, dveh sortah pšenice in eni sorti soje stremeli k temu, da bodo razvili odporna, kakovostna semena z visokim donosom.
Kljub precejšnji podpori kmetijskega ministrstva je pri nas ekološka proizvodnja butična, cilji kmetijske politike pa so ambiciozni. Tanja Strniša, državna sekretarka s kmetijskega ministrstva:
»Želeli bi imeti 55 tisoč ha, vključenih v ekološko proizvodnjo do leta 2020 in pet tisoč kmetij. Zdaj je (v letu 2017) v ekološki nadzor vključenih 3.635 kmetijskih gospodarstev z dobrimi 46 tisoč ha kmetijskih zemljišč. Največji delež predstavlja travinje in na tem travinju želimo imeti tudi proizvodnjo živalskih produktov, ki naj bi prišli na trg. Ti ta hip ne najdejo poti na trg, tako da je treba več narediti za povezovanje in nastopanje proizvajalcev teh na trgu. Precej malo pa je pridelave ekoloških vrtnin ali poljščin. V nadzor je vključenih tudi 393 predelovalnih obratov. Naš cilj je tudi izboljšati samooskrbo z ekološkimi proizvodi, zato imamo poleg podpor na površino za ekološko proizvodnjo tudi vrsto drugih ukrepov, med drugim za povezovanje ekoloških kmetov, kratke oskrbne verige in pridobivanje novih znanj.«
Poleg Slovenije v konzorciju projekta sodeluje še 24 priznanih univerz, znanstvenih inštitutov ter podjetij iz Evrope, Združenih držav in Kitajske. Maximilian Mayer, predstavnik enega od svetovnih semenarskih podjetij, francoskega podjetja Secobra – Saatzucht, je povedal, da se ukvarjajo pretežno s proizvodnjo semen pšenice.
Letos so popisali dve ekološki sorti, o katerih upamo, da ju bomo uspešno prodajali na nemškem trgu in da bosta pomagali tudi ekološkim kmetom v drugih državah pri doseganju višjih in kakovostnih pridelkov, pri teh semenih smo se osredotočili na visoko odpornost semen.
Njihova glavna semenarska postaja je v Franciji, pravi, vendar delujejo po svetu. Dve novi poskusni semenarski središči so postavili v Nemčiji, pred kratkim pa tudi v Veliki Britaniji, kjer so začeli žlahtnjenje ječmena, določeni poskusi pa potekajo tudi na Švedskem. Nedavno so semenarsko proizvodnjo razširili tudi v Avstraliji.
Kako konkurenčna je proizvodnja ekološkega semena na trgu?
»Pri proizvodnji ekoloških semen gre za zdaj za tržno nišo. (Kot pravi so) Prepričani pa smo, in to kažejo tudi podatki, da se povpraševanje po ekoloških sortah semen povečuje. V Nemčiji se število in površina ekoloških kmetij povečujeta. Zato pričakujemo, da se bo ta tržni delež razvil v večjega. Do zdaj po večini ekološki kmetje še vedno uporabljajo konvencionalne sorte semen in mislimo, da se bo to spremenilo, zato smo pred leti začeli žlahtnjenje in razvijanje sort semen pšenice izključno za ekološko kmetovanje.«
Mednarodni raziskovalni projekt ECOBREED je financiran iz evropskega programa Obzorje 2020, trajal bo 5 let, na voljo pa je 5,8 milijona evrov sredstev.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.
V projektu ECOBREED se bodo ukvarjali s štirimi strateško pomembnimi rastlinami zaradi njihovega potenciala
Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.
V projektu ECOBREED se bodo ukvarjali s štirimi strateško pomembnimi rastlinami zaradi njihovega potenciala, za povečanje konkurenčnosti svetovne ekološke proizvodnje, to so pšenica, krompir, soja in ajda. V okviru projekta bodo razvili metode, strategije in infrastrukturo za ekološko pridelavo; sorte z izboljšano odpornostjo na stres, višjo učinkovitostjo in kakovostjo, ter izboljšane metode za pridelavo visokokakovostnega ekološkega semena, pravi dr. Vladimir Meglič, koordinator mednarodnega projekta. Kaj bo torej projekt prinesel?
»Boljšo oskrbo in razpoložljivost semen; boljše, nove sorte za ekološko kmetovanje in prilagoditev novi evropski zakonodaji. V Evropski zakonodaji je zelo velik poudarek na heterogenih sortah, pomeni, da se s samo heterogenostjo skuša zagotoviti večjo stabilnost pridelkov, saj so tako manjše izgube zaradi bolezni in škodljivcev. Poleg tega je cilj projekta tudi prenos znanja in pridobljenih izkušenj na pridelovalce ter da bo javnost razumela, kaj je ekološka pridelava in kako je žlahtnjenje pomemben del ekološke pridelave.«
V primerjavi s konvencionalno semensko proizvodnjo so v ekološkem semenarstvu seveda vsake metode genskega spreminjanja prepovedane. Zdaj je ponudba ekološkega semena na trgu Evropske unije z visoko stopnjo genetske in fenotipske raznovrstnosti omejena. Ta raznovrstnost je v ekološkem kmetovanju pomemben dejavnik uspešnega razvoja.
Kmetijski inštitut Slovenije je vodilni partner projekta ECOBREED, kar pomeni, da vodi raziskovalno delo 25 partnerjev iz Evrope, Združenih držav, Kitajske, pridružuje se mu tudi Avstralija:
»Ti partnerji bodo lahko prinesli nove poglede na ekološko kmetijstvo. Kot vemo, so na področju ekološkega kmetijstva razlike že med regulativo Evropske unije in Amerike. V Ameriki so dovoljena nekatera sredstva, ki v Evropi niso.«
V ekološkem kmetovanju so večji vložki človeškega dela:
»Če bomo skozi naš projekt skušali najti nove prijeme, nove tehnologije, bomo pomagali reševati problem zapleveljenosti ali pa bomo prispevali h konkurenčnosti ekološkega s sortami, ki so odporne proti določenim boleznim ali škodljivcem. Navsezadnje je še vedno zelo neraziskano področje interakcije rastline s tlemi. Se pravi gre za to, da bi pomagali rastlini, da bi s talnimi mikroorganizmi spodbudili boljšo presnovo in boljšo uporabo dušika, ki je na voljo v tleh, ter uporabo drugih hranil v zemlji.«
V Sloveniji je registriranih in na trgu prisotnih več sort ekološkega semena, od zelenjave do poljščin. Največje in edino podjetje v Sloveniji, ki proizvaja samo ekološka semena, je Amarant, manjši program imata še Semenarna Ljubljana in Kmetijski inštitut Slovenije. Težava, s katero se spopadajo pri ekoloških semenih, je nižja kaljivost semen. V projektu bodo pri šestih sortah semenskega krompirja, od katerih sta bili dve sorti razviti na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pri eni sorti ajde, dveh sortah pšenice in eni sorti soje stremeli k temu, da bodo razvili odporna, kakovostna semena z visokim donosom.
Kljub precejšnji podpori kmetijskega ministrstva je pri nas ekološka proizvodnja butična, cilji kmetijske politike pa so ambiciozni. Tanja Strniša, državna sekretarka s kmetijskega ministrstva:
»Želeli bi imeti 55 tisoč ha, vključenih v ekološko proizvodnjo do leta 2020 in pet tisoč kmetij. Zdaj je (v letu 2017) v ekološki nadzor vključenih 3.635 kmetijskih gospodarstev z dobrimi 46 tisoč ha kmetijskih zemljišč. Največji delež predstavlja travinje in na tem travinju želimo imeti tudi proizvodnjo živalskih produktov, ki naj bi prišli na trg. Ti ta hip ne najdejo poti na trg, tako da je treba več narediti za povezovanje in nastopanje proizvajalcev teh na trgu. Precej malo pa je pridelave ekoloških vrtnin ali poljščin. V nadzor je vključenih tudi 393 predelovalnih obratov. Naš cilj je tudi izboljšati samooskrbo z ekološkimi proizvodi, zato imamo poleg podpor na površino za ekološko proizvodnjo tudi vrsto drugih ukrepov, med drugim za povezovanje ekoloških kmetov, kratke oskrbne verige in pridobivanje novih znanj.«
Poleg Slovenije v konzorciju projekta sodeluje še 24 priznanih univerz, znanstvenih inštitutov ter podjetij iz Evrope, Združenih držav in Kitajske. Maximilian Mayer, predstavnik enega od svetovnih semenarskih podjetij, francoskega podjetja Secobra – Saatzucht, je povedal, da se ukvarjajo pretežno s proizvodnjo semen pšenice.
Letos so popisali dve ekološki sorti, o katerih upamo, da ju bomo uspešno prodajali na nemškem trgu in da bosta pomagali tudi ekološkim kmetom v drugih državah pri doseganju višjih in kakovostnih pridelkov, pri teh semenih smo se osredotočili na visoko odpornost semen.
Njihova glavna semenarska postaja je v Franciji, pravi, vendar delujejo po svetu. Dve novi poskusni semenarski središči so postavili v Nemčiji, pred kratkim pa tudi v Veliki Britaniji, kjer so začeli žlahtnjenje ječmena, določeni poskusi pa potekajo tudi na Švedskem. Nedavno so semenarsko proizvodnjo razširili tudi v Avstraliji.
Kako konkurenčna je proizvodnja ekološkega semena na trgu?
»Pri proizvodnji ekoloških semen gre za zdaj za tržno nišo. (Kot pravi so) Prepričani pa smo, in to kažejo tudi podatki, da se povpraševanje po ekoloških sortah semen povečuje. V Nemčiji se število in površina ekoloških kmetij povečujeta. Zato pričakujemo, da se bo ta tržni delež razvil v večjega. Do zdaj po večini ekološki kmetje še vedno uporabljajo konvencionalne sorte semen in mislimo, da se bo to spremenilo, zato smo pred leti začeli žlahtnjenje in razvijanje sort semen pšenice izključno za ekološko kmetovanje.«
Mednarodni raziskovalni projekt ECOBREED je financiran iz evropskega programa Obzorje 2020, trajal bo 5 let, na voljo pa je 5,8 milijona evrov sredstev.
Količine odpadne hrane, ki nastanejo v celotni verigi od primarne proizvodnje, živilske industrije, distribucije in prodaje hrane , gostinstva do gospodinjstev, so enormne. Skupaj je EU v letu 2020 tako zavrgla 60 MIO ton hrane. Sočasno je bilo 10% prebivalcev pomanjkljivo prehranjenih. Zaradi zavržene hrane v EU povprečno nastane dobrih 140 mio evrov stroškov letno. V Sloveniji je bilo povprečno zavržene 68 kg hrane na prebivalca, kar je precej pod evropskim povprečjem. Kljub temu pa je z vidika izboljšanja samooskrbe potrebno iskati rezerve za zmanjševanje izgub hrane. Odpadna hrana predstavlja družbeni, ekonomski in okolijski problem.
Letos umrli tržaški pisatelj Boris Pahor je bil vse življenje povezan s pesnikom Edvardom Kocbekom.Seznanila sta se že pred drugo svetovno vojno, sodelovanje in prijateljstvo pa se je okrepilo po njej. V Atriju ZRC SAZU v Ljubljani so včeraj pod okriljem Inštituta za kulturno zgodovino v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico in Slovensko matico priredili véliki simpozij o Borisu Pahorju in njegovem duhovnem sopotniku Edvardu Kocbeku. Simpozij je del raziskovalnega projekta Književna republika Borisa Pahorja. K dogodku so pritegnili posameznike, ki so bili z obema umetnikoma osebno povezani, pa tudi preučevalce njunega dela.
Ob današnjem državnem prazniku – Dnevu Rudolfa Maistra, ki je hkrati spominski dan Maribora se spominjamo razorožitve nemško-avstrijske mestne varnostne straže in dokončnega prevzema oblasti nad Mariborom in slovensko Štajersko. Nekaj o manj znanih zanimivostih iz tistega obdobja ter o priložnostni razstavi je v naslednjem prispevku strnil Stane Kocutar.
Med velikimi športnimi dogodki se pozorost javnosti in medijev odvrne od drugega aktualnega dogajanja. Da med svetovnim prvenstvom v nogometu svet ne bi pozabil na množične proteste v Iranu, aktivisti med vsako tekmo na 22. minuti večkrat zapored glasno vzkliknejo ime Mahsa Amini, se posnamejo in video objavijo na katerem od družbenih medijev. Vabijo vse, ki jih podpirajo, da storijo enako. Več o pobudi #SayHerName22 je Urški Henigman na Brave New Media Forumu, ki je potekal konec tedna v Beogradu, povedala iranska aktivistka Negin Shiraghaei.
Zunanji videz in lepota se zdita pomembna že od nekdaj. A kaj se zgodi z lepoto, ko človek doživi hudo nesrečo in mu ta spremeni zunanjost? Kako se sprijazniti z drugačnim videzom in ga sprejeti? O tem nam je več povedala Katja Škerlj, 42-letna Kraševka, ki je utrpela opekline 3. stopnje po 39% telesa. Katja je letos avgusta napisala tudi knjigo z naslovom V moji koži, s katero želi sporočiti, da se moramo sprejeti take kot smo, saj smo le takšni popolni. Več v prispevku Lane Furlan, ki ga je prebrala Lucija Fatur.
Družinski zdravnik: Zaskrbljeni smo, ko izvid pokaže, da je bakterija odporna na antibiotike
Tekstilna industrija je skupaj s prometom, živilsko industrijo in bivanjem ena izmed največjih onesnaževalcev našega okolja. Ima namreč velik vpliv na rabo tal, onesnaževanje vode in emisije toplogrednih plinov. V zadnjem desetletju se je cena oblačil glede na inflacijo znižala, zaradi česar Evropejci kupujemo več oblačil, hkrati pa se vsak kos uporablja manj časa, zaradi česar zavržemo vedno več tekstila. V Sloveniji tako letno zavržemo kar 17.000 ton odpadnega tekstila. Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS poudarja. da večina odpadnega tekstila, ki ga proizvedemo Evropejci, kar 87 %, konča v sežigalnicah ali na odlagališčih. Ker odpadni tekstil zelo obremenjuje okolje, je pomembno, da zmanjšamo njegovo količino. Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov tako spodbuja k ponovni uporabi in popravilu tekstila in oblačil za zmanjšanje nastajanja tekstilnih odpadkov.
V jutru po prvem krogu lokalnih volitev smo pregledali volilne rezultate po državi. Od presenečenj do razočaranj, od Kopra preko Ljubljan do Maribora. Oddajo so pripravili voditelj Bojan Leskovec in novinarji Peter Močnik (Prvi), Tjaša Škamperle (Radio Koper), Dejan Rat (Radio Maribor).
Skupaj z dopisniki in analitiki smo po zaprtju volišč spremljali rezultate lokalnih volitev, izide sta komentirala gosta dr. Miro Haček s Fakultete za družbene vede in dr. Iztok Rakar s Fakultete za upravo ter naš komentator Tomaž Celestina, oddajo je vodila Jolanda Lebar. Do 23. ure so bili znani naslednji podatki: v prvem krogu so v mestnih občinah župane že dobili v Slovenj Gradcu, na Ptuju, v Kopru, Novem mestu in Ljubljani, po vsej verjetnosti tudi v Kopru. V Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Kranju, Krškem in Celju bo drugi krog.
Gorska reševalna zveza Slovenije praznuje 110-letnico organiziranega gorskega reševanja. Jubilejno leto bo, žal, letos zaznamovalo rekordno število gorskih nesreč, teh je bilo že 639, umrlo pa je 35 ljudi. V zvezi je zdaj več kot 600 licenciranih gorskih reševalcev, normiranih pa 430, kar pomeni, da preostali sami financirajo nakup osnovne reševalne opreme. Uskladitev normativa, usposabljanje, sodobna tudi tehnološka oprema, rešitev prostorske problematike nekaterih društev so poleg zmanjšanja nesreč v gorah in preventivnega dela najpomembnejši izzivi 17-ih društev in postaj v prihodnje. »Svoje delo pa bomo«, kot je na sinočnji slovesnosti na Brdu poudaril predsednik Gregor Dolinar, »še naprej opravljali prostovoljno«.
Pravična trgovina v Sloveniji bo v kratkem praznovala 18 let svojega delovanja. Glavna naloga je izobraževanje o problemih globalne trgovine, ki je prepogosto povezana s prisilnim in otroškim delom, izkoriščanjem delovne sile in uničevanjem okolja, in pa spodbujanje drugačnih praks – takih, ki bodo upoštevala načela transparentnosti, spoštovanja ljudi in okolja in večje enakopravnosti v mednarodni trgovini. Pred svojim 18. rojstnim dnem je Zavod za pravično trgovino 3Muhe predstavil pobudo za podelitev statusa pravičnotrgovinskih mest. Tak status ima že več kot 2.000 mest po vsem svetu, v Sloveniji pa se je pobuda začela zdaj. Špela Novak se je pogovarjala z vodjo pravične trgovine v Sloveniji Živo Lopatič in s profesorico na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana Jernejo Seibert. Ta je predstavila »pravični rogljiček«, ki so ga iz sestavin pravične trgovine izdelali peki in dijaki tega centra.
Psihiater Aaron Temkin Beck se je rodil julija leta 1921 v mestu Providence na Rhode Islandu v ZDA, staršema, ki sta bila judovska imigranta iz Ukrajine. V mladosti je sanjal, da bo novinar, a se je njegova kariera obrnila drugače. Postal je svetovno priznan psihiater in profesor na Univerzi v Pensilvaniji in med drugim velja za očeta kognitivno vedenjske terapije. V Sloveniji imamo akreditiranih 35 vedenjsko- kognitivnih terapevtov in sedem supervizorjev. Vse to pa pod svoje okrilje združuje Društvo, ki letos obeležuje 25 let delovanja. Med njihovimi dejavnostmi so tradicionalna tudi novembrska izobraževanja, letošnje je potekalo pod naslovom Pre-živeti sodobno negotovost. O tem in o obletnici društva ter priložnostih za krepitev duševnega zdravja se je na dogodku s predsednico Društva za vedenjsko in kognitivno terapijo, dr. Špelo Hvalec, pogovarjala Mojca Delač.
Svetovni dan prezgodaj rojenih otrok, torej otrok, ki se rodijo pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti, obeležujemo od leta 2008. V Sloveniji se prezgodaj rodi 1400 otrok na leto, kar je 7 odstotkov vseh rojenih otrok pri nas, v Evropi pol milijona, na svetu pa 15 milijonov. O nedonošenčkih smo govorili z diplomirano babico Anjo Marolt, ki v Enoti za intenzivno terapijo za nedonošenčke skrbi že 10 let.
O prvem koraku vrnitve človeka na Luno v pogovoru z novinarjem portala MMC in poznavalcem dogajanja v vesolju Aljošo Mastnom.
Gozdni specialisti so pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije poimenovali gozdne ptice, katerih življenjske razmere se slabšajo, kar že ogroža njihovo preživetje. Zaradi vsega tega so si pred osmimi meseci zadali nalogo zbrati denar za nakup 10 hektarjev gozda, s katerim bodo gospodarili tako, da bo lahko topel dom za gozdne ptice. Te dni so zaključili zbiralno akcijo, v kateri so zbrali 45 tisoč evrov. Cirila Štuber se je o tem pogovarjala s Tomažem Miheličem, varstvenim orinitologom pri DOPPS.
Človeštvo je doseglo nov mejnik, število prebivalcev je doseglo 8 milijard. Če bi v življenju želeli zadovoljiti le osnovne potrebe, kot so voda, hrana, obleka in streha nad glavo, potem je na Zemlji še ogromno prostora. Dejstvo pa je, da bi potrebovali še nekaj dodatnih planetov, če bi vsi živeli tako, kot živimo v razvitem svetu. Kakšen problem je problem prenaseljenosti planeta in kako ga rešiti? Dr. Lučka Kajfež Bogataj pojasnjuje, da je rešitev v manjši potrošnji in povečanju vloge žensk v javnem življenju. Z okoljsko znanstvenico se je pogovarjala Urška Henigman.
Slovenija je prva država na svetu, ki je v najvišji pravni akt, Ustavo, vpisala jezik gluhoslepih, ter peta država v Evropski uniji in dvanajsta država na svetu, ki je v Ustavo vpisala znakovni jezik. Približno 70 milijonov gluhih po vsem svetu se sporazumeva v znakovnem jeziku. Ta ni enoten, temveč obstajajo nacionalni znakovni jeziki. Danes je dan slovenskega znakovnega jezika, pred dvajsetimi leti pa je bil sprejet tudi Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika. O tem, kaj vse je bilo že uresničenega v tem času in kaj je treba še urediti, da bi bila gluha skupnost enakovredno vključena v družbo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom.
Po neuradnih rezultatih je Nataša Pirc Musar postala prva predsednica republike Slovenije. O tem kaj pomeni izvolitev prve predsednice na simbolni ravni, zakaj so predvolilno kampanjo kot tudi prve rezultate volitev v medijih komentirali pretežno moški analitiki in kakšna je participacija žensk na najvišjih političnih pozicijah v drugih evropskih državah, smo se pogovarjali s prof. dr. Milico Antić Gaber.
Nova predsednica države je v svojem prvem intervjuju po volilni zmagi odgovarjala na vprašanja o tem, kako bo delovala povezovalno, katerim skupinam se bo najbolj posvetila, da bodo slišane, kaj bo z odvetniško pisarno ter koga od predsednikov strank še ni spoznala osebno.
Slovenija je dobila prvo predsednico. Po večini preštetih glasov je s 54 odstotki podpore slavila Nataša Pirc Musar, ki je večer preživela v družbi številnih podpornikov in svoje družine, v štabu Anžeta Logarja pa je vladalo mirnejše vzdušje, strogo ločeno od novinarjev. Ljudje na ljubljanskih ulicah pa so zmago Pirc Musarjeve pozdravili precej navdušeno.
Neveljaven email naslov