Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

ECOBREED - raziskave in žlahtnenje ekološkega semena

27.06.2018

Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.

V projektu ECOBREED se bodo ukvarjali s štirimi strateško pomembnimi rastlinami zaradi njihovega potenciala

Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.

V projektu ECOBREED se bodo ukvarjali s štirimi strateško pomembnimi rastlinami zaradi njihovega potenciala, za povečanje konkurenčnosti svetovne ekološke proizvodnje, to so pšenica, krompir, soja in ajda. V okviru projekta bodo razvili metode, strategije in infrastrukturo za ekološko pridelavo; sorte z izboljšano odpornostjo na stres, višjo učinkovitostjo in kakovostjo, ter izboljšane metode za pridelavo visokokakovostnega ekološkega semena, pravi dr. Vladimir Meglič, koordinator mednarodnega projekta. Kaj bo torej projekt prinesel?

 »Boljšo oskrbo in razpoložljivost semen; boljše, nove sorte za ekološko kmetovanje in prilagoditev novi evropski zakonodaji. V Evropski zakonodaji je zelo velik poudarek na heterogenih sortah, pomeni, da se s samo heterogenostjo skuša zagotoviti večjo stabilnost pridelkov, saj so tako manjše izgube zaradi bolezni in škodljivcev. Poleg tega je cilj projekta tudi prenos znanja in pridobljenih izkušenj na pridelovalce ter da bo javnost razumela, kaj je ekološka pridelava in kako je žlahtnjenje pomemben del ekološke pridelave.«

V primerjavi s konvencionalno semensko proizvodnjo so v ekološkem semenarstvu seveda vsake metode genskega spreminjanja prepovedane. Zdaj je ponudba ekološkega semena na trgu Evropske unije z visoko stopnjo genetske in fenotipske raznovrstnosti omejena. Ta raznovrstnost je v ekološkem kmetovanju pomemben dejavnik uspešnega razvoja.

Kmetijski inštitut Slovenije je vodilni partner projekta ECOBREED, kar pomeni, da vodi raziskovalno delo 25 partnerjev iz Evrope, Združenih držav, Kitajske, pridružuje se mu tudi Avstralija:

 »Ti partnerji bodo lahko prinesli nove poglede na ekološko kmetijstvo. Kot vemo, so na področju ekološkega kmetijstva razlike že med regulativo Evropske unije in Amerike. V Ameriki so dovoljena nekatera sredstva, ki v Evropi niso.«

V ekološkem kmetovanju so večji vložki človeškega dela:

»Če bomo skozi naš projekt skušali najti nove prijeme, nove tehnologije, bomo pomagali reševati problem zapleveljenosti ali pa bomo prispevali h konkurenčnosti ekološkega s sortami, ki so odporne proti določenim boleznim ali škodljivcem. Navsezadnje je še vedno zelo neraziskano področje interakcije rastline s tlemi. Se pravi gre za to, da bi pomagali rastlini, da bi s talnimi mikroorganizmi spodbudili boljšo presnovo in boljšo uporabo dušika, ki je na voljo v tleh, ter uporabo drugih hranil v zemlji.«

V Sloveniji je registriranih in na trgu prisotnih več sort ekološkega semena, od zelenjave do poljščin. Največje in edino podjetje v Sloveniji, ki proizvaja samo ekološka semena, je Amarant, manjši program imata še Semenarna Ljubljana in Kmetijski inštitut Slovenije. Težava, s katero se spopadajo pri ekoloških semenih, je nižja kaljivost semen. V projektu bodo pri šestih sortah semenskega krompirja, od katerih sta bili dve sorti razviti na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pri eni sorti ajde, dveh sortah pšenice in eni sorti soje stremeli k temu, da bodo razvili odporna, kakovostna semena z visokim donosom.

Kljub precejšnji podpori kmetijskega ministrstva je pri nas ekološka proizvodnja butična, cilji kmetijske politike pa so ambiciozni. Tanja Strniša, državna sekretarka s kmetijskega ministrstva:

»Želeli bi imeti 55 tisoč ha, vključenih v ekološko proizvodnjo do leta 2020 in pet tisoč kmetij. Zdaj je (v letu 2017) v ekološki nadzor vključenih 3.635 kmetijskih gospodarstev z dobrimi 46 tisoč ha kmetijskih zemljišč. Največji delež predstavlja travinje in na tem travinju želimo imeti tudi proizvodnjo živalskih produktov, ki naj bi prišli na trg. Ti ta hip ne najdejo poti na trg, tako da je treba več narediti za povezovanje in nastopanje proizvajalcev teh na trgu. Precej malo pa je pridelave ekoloških vrtnin ali poljščin. V nadzor je vključenih tudi 393 predelovalnih obratov. Naš cilj je tudi izboljšati samooskrbo z ekološkimi proizvodi, zato imamo poleg podpor na površino za ekološko proizvodnjo tudi vrsto drugih ukrepov, med drugim za povezovanje ekoloških kmetov, kratke oskrbne verige in pridobivanje novih znanj.«

 Poleg Slovenije v konzorciju projekta sodeluje še 24 priznanih univerz, znanstvenih inštitutov ter podjetij iz Evrope, Združenih držav in Kitajske. Maximilian Mayer, predstavnik enega od svetovnih semenarskih podjetij, francoskega podjetja Secobra – Saatzucht, je povedal, da se ukvarjajo pretežno s proizvodnjo semen pšenice.

Letos so popisali dve ekološki sorti, o katerih upamo, da ju bomo uspešno prodajali na nemškem trgu in da bosta pomagali tudi ekološkim kmetom v drugih državah pri doseganju višjih in kakovostnih pridelkov, pri teh semenih smo se osredotočili na visoko odpornost semen.

Njihova glavna semenarska postaja je v Franciji, pravi, vendar delujejo po svetu. Dve novi poskusni semenarski središči so postavili v Nemčiji, pred kratkim pa tudi v Veliki Britaniji, kjer so začeli žlahtnjenje ječmena, določeni poskusi pa potekajo tudi na Švedskem. Nedavno so semenarsko proizvodnjo razširili tudi v Avstraliji.

Kako konkurenčna je proizvodnja ekološkega semena na trgu?

 »Pri proizvodnji ekoloških semen gre za zdaj za tržno nišo. (Kot pravi so) Prepričani pa smo, in to kažejo tudi podatki, da se povpraševanje po ekoloških sortah semen povečuje. V Nemčiji se število in površina ekoloških kmetij povečujeta. Zato pričakujemo, da se bo ta tržni delež razvil v večjega. Do zdaj po večini ekološki kmetje še vedno uporabljajo konvencionalne sorte semen in mislimo, da se bo to spremenilo, zato smo pred leti začeli žlahtnjenje in razvijanje sort semen pšenice izključno za ekološko kmetovanje.«

Mednarodni raziskovalni projekt ECOBREED je financiran iz evropskega programa Obzorje 2020, trajal bo 5 let, na voljo pa je 5,8 milijona evrov sredstev.


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

ECOBREED - raziskave in žlahtnenje ekološkega semena

27.06.2018

Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.

V projektu ECOBREED se bodo ukvarjali s štirimi strateško pomembnimi rastlinami zaradi njihovega potenciala

Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.

V projektu ECOBREED se bodo ukvarjali s štirimi strateško pomembnimi rastlinami zaradi njihovega potenciala, za povečanje konkurenčnosti svetovne ekološke proizvodnje, to so pšenica, krompir, soja in ajda. V okviru projekta bodo razvili metode, strategije in infrastrukturo za ekološko pridelavo; sorte z izboljšano odpornostjo na stres, višjo učinkovitostjo in kakovostjo, ter izboljšane metode za pridelavo visokokakovostnega ekološkega semena, pravi dr. Vladimir Meglič, koordinator mednarodnega projekta. Kaj bo torej projekt prinesel?

 »Boljšo oskrbo in razpoložljivost semen; boljše, nove sorte za ekološko kmetovanje in prilagoditev novi evropski zakonodaji. V Evropski zakonodaji je zelo velik poudarek na heterogenih sortah, pomeni, da se s samo heterogenostjo skuša zagotoviti večjo stabilnost pridelkov, saj so tako manjše izgube zaradi bolezni in škodljivcev. Poleg tega je cilj projekta tudi prenos znanja in pridobljenih izkušenj na pridelovalce ter da bo javnost razumela, kaj je ekološka pridelava in kako je žlahtnjenje pomemben del ekološke pridelave.«

V primerjavi s konvencionalno semensko proizvodnjo so v ekološkem semenarstvu seveda vsake metode genskega spreminjanja prepovedane. Zdaj je ponudba ekološkega semena na trgu Evropske unije z visoko stopnjo genetske in fenotipske raznovrstnosti omejena. Ta raznovrstnost je v ekološkem kmetovanju pomemben dejavnik uspešnega razvoja.

Kmetijski inštitut Slovenije je vodilni partner projekta ECOBREED, kar pomeni, da vodi raziskovalno delo 25 partnerjev iz Evrope, Združenih držav, Kitajske, pridružuje se mu tudi Avstralija:

 »Ti partnerji bodo lahko prinesli nove poglede na ekološko kmetijstvo. Kot vemo, so na področju ekološkega kmetijstva razlike že med regulativo Evropske unije in Amerike. V Ameriki so dovoljena nekatera sredstva, ki v Evropi niso.«

V ekološkem kmetovanju so večji vložki človeškega dela:

»Če bomo skozi naš projekt skušali najti nove prijeme, nove tehnologije, bomo pomagali reševati problem zapleveljenosti ali pa bomo prispevali h konkurenčnosti ekološkega s sortami, ki so odporne proti določenim boleznim ali škodljivcem. Navsezadnje je še vedno zelo neraziskano področje interakcije rastline s tlemi. Se pravi gre za to, da bi pomagali rastlini, da bi s talnimi mikroorganizmi spodbudili boljšo presnovo in boljšo uporabo dušika, ki je na voljo v tleh, ter uporabo drugih hranil v zemlji.«

V Sloveniji je registriranih in na trgu prisotnih več sort ekološkega semena, od zelenjave do poljščin. Največje in edino podjetje v Sloveniji, ki proizvaja samo ekološka semena, je Amarant, manjši program imata še Semenarna Ljubljana in Kmetijski inštitut Slovenije. Težava, s katero se spopadajo pri ekoloških semenih, je nižja kaljivost semen. V projektu bodo pri šestih sortah semenskega krompirja, od katerih sta bili dve sorti razviti na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pri eni sorti ajde, dveh sortah pšenice in eni sorti soje stremeli k temu, da bodo razvili odporna, kakovostna semena z visokim donosom.

Kljub precejšnji podpori kmetijskega ministrstva je pri nas ekološka proizvodnja butična, cilji kmetijske politike pa so ambiciozni. Tanja Strniša, državna sekretarka s kmetijskega ministrstva:

»Želeli bi imeti 55 tisoč ha, vključenih v ekološko proizvodnjo do leta 2020 in pet tisoč kmetij. Zdaj je (v letu 2017) v ekološki nadzor vključenih 3.635 kmetijskih gospodarstev z dobrimi 46 tisoč ha kmetijskih zemljišč. Največji delež predstavlja travinje in na tem travinju želimo imeti tudi proizvodnjo živalskih produktov, ki naj bi prišli na trg. Ti ta hip ne najdejo poti na trg, tako da je treba več narediti za povezovanje in nastopanje proizvajalcev teh na trgu. Precej malo pa je pridelave ekoloških vrtnin ali poljščin. V nadzor je vključenih tudi 393 predelovalnih obratov. Naš cilj je tudi izboljšati samooskrbo z ekološkimi proizvodi, zato imamo poleg podpor na površino za ekološko proizvodnjo tudi vrsto drugih ukrepov, med drugim za povezovanje ekoloških kmetov, kratke oskrbne verige in pridobivanje novih znanj.«

 Poleg Slovenije v konzorciju projekta sodeluje še 24 priznanih univerz, znanstvenih inštitutov ter podjetij iz Evrope, Združenih držav in Kitajske. Maximilian Mayer, predstavnik enega od svetovnih semenarskih podjetij, francoskega podjetja Secobra – Saatzucht, je povedal, da se ukvarjajo pretežno s proizvodnjo semen pšenice.

Letos so popisali dve ekološki sorti, o katerih upamo, da ju bomo uspešno prodajali na nemškem trgu in da bosta pomagali tudi ekološkim kmetom v drugih državah pri doseganju višjih in kakovostnih pridelkov, pri teh semenih smo se osredotočili na visoko odpornost semen.

Njihova glavna semenarska postaja je v Franciji, pravi, vendar delujejo po svetu. Dve novi poskusni semenarski središči so postavili v Nemčiji, pred kratkim pa tudi v Veliki Britaniji, kjer so začeli žlahtnjenje ječmena, določeni poskusi pa potekajo tudi na Švedskem. Nedavno so semenarsko proizvodnjo razširili tudi v Avstraliji.

Kako konkurenčna je proizvodnja ekološkega semena na trgu?

 »Pri proizvodnji ekoloških semen gre za zdaj za tržno nišo. (Kot pravi so) Prepričani pa smo, in to kažejo tudi podatki, da se povpraševanje po ekoloških sortah semen povečuje. V Nemčiji se število in površina ekoloških kmetij povečujeta. Zato pričakujemo, da se bo ta tržni delež razvil v večjega. Do zdaj po večini ekološki kmetje še vedno uporabljajo konvencionalne sorte semen in mislimo, da se bo to spremenilo, zato smo pred leti začeli žlahtnjenje in razvijanje sort semen pšenice izključno za ekološko kmetovanje.«

Mednarodni raziskovalni projekt ECOBREED je financiran iz evropskega programa Obzorje 2020, trajal bo 5 let, na voljo pa je 5,8 milijona evrov sredstev.


02.06.2022

Stičišče za iskanje dela za starejše

Zaživela je prva platforma za iskanje dela za upokojence Slovenija je odslej bogatejša za prvo stičišče starejših, ki želijo še naprej delati in podjetij ter fizičnih oseb, ki potrebujejo zanesljive in izkušene delavce. Nahaja se na spletnem naslovu www.Seniordela.si. Gre torej za ena izmed prvih platform v Evropi, specializiranih za povezovanje ponudnikov dela in dela ter vključenosti željnih seniorjev. Več o tem v nadaljevnaju v studiu pozdravljam Mitja Pajek, ustanovitelj SeniorDela.si in Andreja Kočar Pečnik, soustanoviteljica platforme za iskanje dela.


01.06.2022

Teden slepih 2022

Prvi teden v juniju je že tradicionalno namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in prilagoditvah, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjih situacijah. Te jim v vsakdanjem zasebnem, poklicnem in javnem življenju povzročajo vrsto izzivov, ki pa jih je v razumevajoči in odprti družbi največkrat mogoče močno omiliti oziroma odpraviti, so zapisali v poslanici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Teden slepih bo v znamenju kulture. Prispevek Petre Medved.


01.06.2022

Narcistična zloraba

Prvi junij je svetovni dan ozaveščanja o narcistični zlorabi in je namenjen tudi okrepitvi prepoznavanja in ozaveščanja o posledicah narcistične osebnostne motnje. Močno izražene narcistične osebnostne poteze so odkrito večvredno vedenje, razvrednotenje drugih, manipulativnost, ukazovalnost. Dolgotrajna zveza z osebo z izraženimi tovrstnimi potezami pa lahko privede do sindroma narcistične zlorabe. Zakaj družba takšno obnašanje celo spodbuja in zakaj je veliko narcisov v politiki in na vodilnih položajih?


31.05.2022

Zgodba nekega klavirja

Na Radiu Slovenija smo s prireditvijo zabeležili prenovo skrivnostnega klavirja Bösendorfer, ki je dolga leta sameval, prekrit s plahto v radijskem studiu. Projekt prenove je potekal pod okriljem našega tretjega radijskega programa ARS. Klavir, ki so ga izdelali leta 1927, je poseben, tudi zato, ker ima 4 tipke več kot običajni klavir. Na klavir, ki je bil takrat v klavrnem stanju, je leta 2011 slučajno naletel skladatelj, aranžer in pianist Gregor Strniša. Začel je raziskovati njegov izvor, lastništvo in tej, že kar detektivski zgodbi, lahko sledimo v njegovih esejih.


30.05.2022

Umrl je Boris Pahor

Na svojem domu v Trstu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa in dobitnik številnih domačih priznanj in odlikovanj. Velja za enega od najpomembnejših pisateljev v slovenskem jeziku. Kot človeka in kot pisatelja ga je med drugo svetovno vojno boleče prizadela izkušnja uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki pa mu volje do življenja ni ubila, ravno nasprotno. Nekaj misli je s poslušalci ob tem delil tudi pisatelj Drago Jančar, ki ga je s Pahorjem vezalo večdesetletno prijateljstvo.


30.05.2022

Prostofer: Prostovoljni vozniki v že 86 občinah zagotavljajo brezplačne prevoze starejšim

Vseh stvari se tudi v vse bolj digitaliziranem svetu ne da opraviti na daljavo. Je le treba osebno k zdravniku, na upravno enoto in še kam. To pa za številne starejše med nami, ki so gibalno ovirani, ki nimajo osebnega avtomobila ali ki si preprosto ne morejo privoščiti vožnje s taksijem, predstavlja resen problem. No, na srečo jim že marsikje po Sloveniji pri tem lahko na pomoč priskoči Prostofer, trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših. Kako Prostofer deluje, katerim opravkom je storitev namenjena in kako razširjena je po Sloveniji, je pojasnil Miha Bogataj, direktor zavoda Zlata mreža, ki v organizacijskem smislu stoji za to socialno storitvijo. V kolikor je prisotna tudi v vaši občini, jih lahko pokličete na 080 10 10.


29.05.2022

Mladi in šport

S profesorjem Fakultete za šport, trenerjem boksa in mladim uspešnim kolesarjem govorimo o gibanju; o tem, kako z rednim športom pri mladih lahko omilimo posledice epidemije, izboljšamo socialne stike, samopodobo, koncentracijo in vzdržljivost, razbremenimo stres in polepšamo svoj stas in izraz.


27.05.2022

Znanstival, otroški festival znanosti

Začel se je 13. Znanstival, festival znanosti za otroke, ki ga organizira Hiša eksperimentov. Do nedelje se bo na ljubljanskih ulicah, mostovih, trgih in v Hiši eksperimentov zvrstilo veliko različnih poskusov, delavnic in predavanj, namenjenih otrokom vseh starosti. Festival je za obiskovalce zunanjih prireditev brezplačen, za vstop v Hišo eksperimentov pa v teh dneh velja polovična cena.


27.05.2022

Hiša za otroke

V Ljubljani je vrata odprl Javni zavod Hiša za otroke – gre za varen prostor, namenjen otrokom pričam in žrtvam kaznivih dejanj, na začetku predvsem spolnih zlorab. Gre za zaključek večletnih prizadevanj stroke in politike za izboljšanje načina obravnave otrok, ki se znajdejo v predkazenskih ali kazenskih postopkih. Pravosodno ministrstvo je, skupaj z drugimi strokovnjaki, hišo oblikovalo po zgledu islandskega modela Barnahus.


27.05.2022

Ukrajinski invalidi nemočni čakajo na milost ali nemilost vojne

Že več kot tri mesece je od začetka ruske invazije na Ukrajino, ki je terjala že več kot 14 tisoč žrtev. V tem času so begunci postali predvsem ženske in otroci, med njimi pa so tudi osebe s posebnimi potrebami. Teh je v Ukrajini pred začetkom vojne živelo 2,7 milijona. Nekateri so zaradi svojih mankov ostali doma in čakajo na milost in nemilost vojne, drugi so se podali na pot svobode, na kateri se soočajo z mnogimi izzivi.


27.05.2022

Prejemnica nagrade desetnica 2022 je Mateja Gomboc

Desetnica je nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja. Nagrada se podeljuje za obdobje zadnjih treh let, v katerem se je na področju mladinske in otroške izvirne slovenske literature nabralo kar 1065 del. Nominacijo si jih je prislužilo kar deset, od tega šest pisateljic in štirje pisatelji. Desetnico sta sinoči podelila predsednica žirije Aksinja Kermauner ter predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc. Za najboljši mladinski roman sta razglasila socialno-psihološki roman Balada o drevesu, avtorice Mateje Gomboc. Mateja Gomboc (1964) je pisateljica, prevajalka, profesorica in publicistka. Otroštvo je preživela v Ajdovščini in Sovodnjah ob Soči. Po srednji šoli v Novi Gorici je leta 1988 na Filozofski fakulteti diplomirala kot profesorica slovenskega in italijanskega jezika. Je avtorica več učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik za srednje šole. Ustvarjati je začela v 90. letih. Sprva je pisala kratko prozo za odrasle, jo objavljala v literarnih revijah in precej uspešno sodelovala na različnih literarnih natečajih, saj je prejela več nagrad in priznanj. Sledilo je ustvarjanje za slovenske otroške revije, od tod tudi otroške in mladinske knjige ter odločitev za večja dela, tj. romane. Piše za otroke in za odrasle, poleg tega pa tudi prevaja iz italijanščine. Matejo Gomboc smo gostili tudi v mladinski oddaji Kulturomat. Pogovoru o knjigi lahko prisluhnete tu: Kulturomat - Balada o drevesu


26.05.2022

30 zgodb za 30 let diplomatskih stikov Združeno Kraljestvo- Slovenija

Letos mineva trideset let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Združenim Kraljestvom. Ta jubilej spremljajo različni dogodki. Že od konca aprila pa poteka tudi literarni projekt »30 let. 30 zgodb«, ki ga British Council Slovenija izvaja skupaj z britanskim veleposlaništvom v Ljubljani. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z britansko veleposlanico v Sloveniji, Tiffany Sadler in direktorjem British Councila v Sloveniji, Draganom Barbutovskim. Avtorica: Mojca Delač.


26.05.2022

Prehod mladih

Projekt Prehod mladih – stičišče sistemov in zakonodaj se ukvarja s problematiko visoke stopnje brezposelnosti med mladimi s posebnimi potrebami v slovenskem prostoru. Gre za pilotni projekt na nivoju nacionalnega projektnega partnerstva, katerega koordinator je Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji, v njem pa sodeluje 13 izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Od leta 2018 so v projekt uspešno vključili več kot 2000 mladih s posebnimi potrebami. Petra Medved se je o tej problematiki pogovarjala s koordinatorico projekta magistrico Majo Zovko Stele.


26.05.2022

Igraj se z mano

Včeraj se je na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda v Ljubljani začel 16. mednarodni festival Igraj se z mano, ki ga organizirata Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije. Namenjen enakovrednemu vključevanju otrok, mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami v družbo. Prireditve in delavnic se udeležuje veliko vrtcev, šol, zavodov, različnih organizacij in društev ter posameznikov. Sklepni koncert pa namenjajo otrokom iz 14 ukrajinskih šol in nevladnih organizacij, ki so poslale v Slovenijo 113 likovnih del. Festivalsko dogajanje je spremljala Petra Medved.


25.05.2022

Dr. Svanibor Pettan

Ob zaključku današnjega tematskega dne, ki ga posvečamo tisti glasbi, ki je dobila oznako druga - pri tem pa mislimo na ljudsko glasbo, seveda tudi na etno glasbo in glasbe sveta - je kratek pogovor  z etnomuzikologom, rednim profesorjem na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Svaniborjem Pettanom pripravila Teja Klobčar. Svanibor Pettan predseduje uglednemu Mednarodnemu združenju za tradicijsko glasbo – ICTM, kot raziskovalca pa ga vodi neizmerna radovednost, s katero pristopa k raziskovanju najrazličnejših glasb sveta, obenem pa tudi odgovornost, da bi pridobljeno znanje na kar najboljši način mogli uporabiti v praksi.


25.05.2022

25.maj - nekoč Dan mladosti

25. maj je bil v nekdanji Jugoslaviji desetletja praznik - od leta 1957 Dan mladosti, a tudi proslavljanje rojstnega dneva Josipa Broza Tita, čeprav se je rodil 7. maja. Rodila se je štafeta mladosti, ki je začela izgubljati pomen po Titovi smrti. Zadnja je pred 35. leti pot proti Beogradu začela s Triglava, zaznamovala pa jo je tudi t.i. »plakatna afera«, ki je zamajala temelje takratne Jugoslavije. Kot vsako leto je na ta dan slovesno v beograjskem muzeju Jugoslavije, katerega del je tudi Hiša cvetja s posmrtnimi ostanki Josipa Broza Tita in njegove žene Jovanke Broz.


25.05.2022

Bogdan Benigar o Drugi godbi

Druga godba velja za enega najpomembnejših festivalov v Srednjeevropskem prostoru. Vse od leta 1984 navdušuje in izobražuje poslušalstvo z bogatim glasbenim naborom. Za uspešnost Druge godbe je že skoraj 30 let odgovoren njen umetniški vodja Bogdan Benigar, ki z novimi pristopi in zanimivimi glasbeniki spretno dviguje programsko raven festivala. Z Bogdanom Benigarjem se je pogovarjal Andrej Prezelj.


24.05.2022

Zakaj bi se sladkali s čokolado, sladko smetano in jagodami, ko pa imamo invazivne rastline v naravi?

Na nedavnem gastronomskem Weekend Food Festivalu, kjer so se zvrstile različne okrogle mize s svetovno priznani chefi in chefinje, smo imeli moč prisluhniti tudi mladim hrvaškim slaščičarkam, ki doma in v tujini pišejo zanimive zgodbe. Njihovo skupno sporočilo je: Kjer je volja, je tudi pot! In dokaz, da ti ni treba biti profesionalni slaščičar, da bi v življenju uspel. Z njimi se je pogovarjala Tina Lamovšek.


24.05.2022

Prehranska oskrba starejših

Problematika prehranske oskrbe starejših pri nas je zelo pereča, tudi zato, ker država zanemarja nadzor prehrane v domovih za starejše. Starostniki popijejo premalo vode in zaužijejo premalo beljakovin. Na slabšanje prehranskih navad starejših vplivajo zlasti osamljenost, neznanje o uravnoteženi prehrani in nizke pokojnine.


24.05.2022

Dr. Trampuž o opičjih kozah

Na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani so v ponedeljek popoldan preverjali prvi sum okužbe z virusom opičjih koz v Sloveniji. O rezultatu: ali gre za prvo okužbo pri nas ali ne, nas bodo obvestili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Več primerov opičjih koz pa so že zabeležili v Nemčiji. Iztok Konc je v Berlin poklical slovenskega infektologa dr. Andreja Trampuža.


Stran 52 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov