Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.
V projektu ECOBREED se bodo ukvarjali s štirimi strateško pomembnimi rastlinami zaradi njihovega potenciala
Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.
V projektu ECOBREED se bodo ukvarjali s štirimi strateško pomembnimi rastlinami zaradi njihovega potenciala, za povečanje konkurenčnosti svetovne ekološke proizvodnje, to so pšenica, krompir, soja in ajda. V okviru projekta bodo razvili metode, strategije in infrastrukturo za ekološko pridelavo; sorte z izboljšano odpornostjo na stres, višjo učinkovitostjo in kakovostjo, ter izboljšane metode za pridelavo visokokakovostnega ekološkega semena, pravi dr. Vladimir Meglič, koordinator mednarodnega projekta. Kaj bo torej projekt prinesel?
»Boljšo oskrbo in razpoložljivost semen; boljše, nove sorte za ekološko kmetovanje in prilagoditev novi evropski zakonodaji. V Evropski zakonodaji je zelo velik poudarek na heterogenih sortah, pomeni, da se s samo heterogenostjo skuša zagotoviti večjo stabilnost pridelkov, saj so tako manjše izgube zaradi bolezni in škodljivcev. Poleg tega je cilj projekta tudi prenos znanja in pridobljenih izkušenj na pridelovalce ter da bo javnost razumela, kaj je ekološka pridelava in kako je žlahtnjenje pomemben del ekološke pridelave.«
V primerjavi s konvencionalno semensko proizvodnjo so v ekološkem semenarstvu seveda vsake metode genskega spreminjanja prepovedane. Zdaj je ponudba ekološkega semena na trgu Evropske unije z visoko stopnjo genetske in fenotipske raznovrstnosti omejena. Ta raznovrstnost je v ekološkem kmetovanju pomemben dejavnik uspešnega razvoja.
Kmetijski inštitut Slovenije je vodilni partner projekta ECOBREED, kar pomeni, da vodi raziskovalno delo 25 partnerjev iz Evrope, Združenih držav, Kitajske, pridružuje se mu tudi Avstralija:
»Ti partnerji bodo lahko prinesli nove poglede na ekološko kmetijstvo. Kot vemo, so na področju ekološkega kmetijstva razlike že med regulativo Evropske unije in Amerike. V Ameriki so dovoljena nekatera sredstva, ki v Evropi niso.«
V ekološkem kmetovanju so večji vložki človeškega dela:
»Če bomo skozi naš projekt skušali najti nove prijeme, nove tehnologije, bomo pomagali reševati problem zapleveljenosti ali pa bomo prispevali h konkurenčnosti ekološkega s sortami, ki so odporne proti določenim boleznim ali škodljivcem. Navsezadnje je še vedno zelo neraziskano področje interakcije rastline s tlemi. Se pravi gre za to, da bi pomagali rastlini, da bi s talnimi mikroorganizmi spodbudili boljšo presnovo in boljšo uporabo dušika, ki je na voljo v tleh, ter uporabo drugih hranil v zemlji.«
V Sloveniji je registriranih in na trgu prisotnih več sort ekološkega semena, od zelenjave do poljščin. Največje in edino podjetje v Sloveniji, ki proizvaja samo ekološka semena, je Amarant, manjši program imata še Semenarna Ljubljana in Kmetijski inštitut Slovenije. Težava, s katero se spopadajo pri ekoloških semenih, je nižja kaljivost semen. V projektu bodo pri šestih sortah semenskega krompirja, od katerih sta bili dve sorti razviti na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pri eni sorti ajde, dveh sortah pšenice in eni sorti soje stremeli k temu, da bodo razvili odporna, kakovostna semena z visokim donosom.
Kljub precejšnji podpori kmetijskega ministrstva je pri nas ekološka proizvodnja butična, cilji kmetijske politike pa so ambiciozni. Tanja Strniša, državna sekretarka s kmetijskega ministrstva:
»Želeli bi imeti 55 tisoč ha, vključenih v ekološko proizvodnjo do leta 2020 in pet tisoč kmetij. Zdaj je (v letu 2017) v ekološki nadzor vključenih 3.635 kmetijskih gospodarstev z dobrimi 46 tisoč ha kmetijskih zemljišč. Največji delež predstavlja travinje in na tem travinju želimo imeti tudi proizvodnjo živalskih produktov, ki naj bi prišli na trg. Ti ta hip ne najdejo poti na trg, tako da je treba več narediti za povezovanje in nastopanje proizvajalcev teh na trgu. Precej malo pa je pridelave ekoloških vrtnin ali poljščin. V nadzor je vključenih tudi 393 predelovalnih obratov. Naš cilj je tudi izboljšati samooskrbo z ekološkimi proizvodi, zato imamo poleg podpor na površino za ekološko proizvodnjo tudi vrsto drugih ukrepov, med drugim za povezovanje ekoloških kmetov, kratke oskrbne verige in pridobivanje novih znanj.«
Poleg Slovenije v konzorciju projekta sodeluje še 24 priznanih univerz, znanstvenih inštitutov ter podjetij iz Evrope, Združenih držav in Kitajske. Maximilian Mayer, predstavnik enega od svetovnih semenarskih podjetij, francoskega podjetja Secobra – Saatzucht, je povedal, da se ukvarjajo pretežno s proizvodnjo semen pšenice.
Letos so popisali dve ekološki sorti, o katerih upamo, da ju bomo uspešno prodajali na nemškem trgu in da bosta pomagali tudi ekološkim kmetom v drugih državah pri doseganju višjih in kakovostnih pridelkov, pri teh semenih smo se osredotočili na visoko odpornost semen.
Njihova glavna semenarska postaja je v Franciji, pravi, vendar delujejo po svetu. Dve novi poskusni semenarski središči so postavili v Nemčiji, pred kratkim pa tudi v Veliki Britaniji, kjer so začeli žlahtnjenje ječmena, določeni poskusi pa potekajo tudi na Švedskem. Nedavno so semenarsko proizvodnjo razširili tudi v Avstraliji.
Kako konkurenčna je proizvodnja ekološkega semena na trgu?
»Pri proizvodnji ekoloških semen gre za zdaj za tržno nišo. (Kot pravi so) Prepričani pa smo, in to kažejo tudi podatki, da se povpraševanje po ekoloških sortah semen povečuje. V Nemčiji se število in površina ekoloških kmetij povečujeta. Zato pričakujemo, da se bo ta tržni delež razvil v večjega. Do zdaj po večini ekološki kmetje še vedno uporabljajo konvencionalne sorte semen in mislimo, da se bo to spremenilo, zato smo pred leti začeli žlahtnjenje in razvijanje sort semen pšenice izključno za ekološko kmetovanje.«
Mednarodni raziskovalni projekt ECOBREED je financiran iz evropskega programa Obzorje 2020, trajal bo 5 let, na voljo pa je 5,8 milijona evrov sredstev.
4429 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.
V projektu ECOBREED se bodo ukvarjali s štirimi strateško pomembnimi rastlinami zaradi njihovega potenciala
Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.
V projektu ECOBREED se bodo ukvarjali s štirimi strateško pomembnimi rastlinami zaradi njihovega potenciala, za povečanje konkurenčnosti svetovne ekološke proizvodnje, to so pšenica, krompir, soja in ajda. V okviru projekta bodo razvili metode, strategije in infrastrukturo za ekološko pridelavo; sorte z izboljšano odpornostjo na stres, višjo učinkovitostjo in kakovostjo, ter izboljšane metode za pridelavo visokokakovostnega ekološkega semena, pravi dr. Vladimir Meglič, koordinator mednarodnega projekta. Kaj bo torej projekt prinesel?
»Boljšo oskrbo in razpoložljivost semen; boljše, nove sorte za ekološko kmetovanje in prilagoditev novi evropski zakonodaji. V Evropski zakonodaji je zelo velik poudarek na heterogenih sortah, pomeni, da se s samo heterogenostjo skuša zagotoviti večjo stabilnost pridelkov, saj so tako manjše izgube zaradi bolezni in škodljivcev. Poleg tega je cilj projekta tudi prenos znanja in pridobljenih izkušenj na pridelovalce ter da bo javnost razumela, kaj je ekološka pridelava in kako je žlahtnjenje pomemben del ekološke pridelave.«
V primerjavi s konvencionalno semensko proizvodnjo so v ekološkem semenarstvu seveda vsake metode genskega spreminjanja prepovedane. Zdaj je ponudba ekološkega semena na trgu Evropske unije z visoko stopnjo genetske in fenotipske raznovrstnosti omejena. Ta raznovrstnost je v ekološkem kmetovanju pomemben dejavnik uspešnega razvoja.
Kmetijski inštitut Slovenije je vodilni partner projekta ECOBREED, kar pomeni, da vodi raziskovalno delo 25 partnerjev iz Evrope, Združenih držav, Kitajske, pridružuje se mu tudi Avstralija:
»Ti partnerji bodo lahko prinesli nove poglede na ekološko kmetijstvo. Kot vemo, so na področju ekološkega kmetijstva razlike že med regulativo Evropske unije in Amerike. V Ameriki so dovoljena nekatera sredstva, ki v Evropi niso.«
V ekološkem kmetovanju so večji vložki človeškega dela:
»Če bomo skozi naš projekt skušali najti nove prijeme, nove tehnologije, bomo pomagali reševati problem zapleveljenosti ali pa bomo prispevali h konkurenčnosti ekološkega s sortami, ki so odporne proti določenim boleznim ali škodljivcem. Navsezadnje je še vedno zelo neraziskano področje interakcije rastline s tlemi. Se pravi gre za to, da bi pomagali rastlini, da bi s talnimi mikroorganizmi spodbudili boljšo presnovo in boljšo uporabo dušika, ki je na voljo v tleh, ter uporabo drugih hranil v zemlji.«
V Sloveniji je registriranih in na trgu prisotnih več sort ekološkega semena, od zelenjave do poljščin. Največje in edino podjetje v Sloveniji, ki proizvaja samo ekološka semena, je Amarant, manjši program imata še Semenarna Ljubljana in Kmetijski inštitut Slovenije. Težava, s katero se spopadajo pri ekoloških semenih, je nižja kaljivost semen. V projektu bodo pri šestih sortah semenskega krompirja, od katerih sta bili dve sorti razviti na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pri eni sorti ajde, dveh sortah pšenice in eni sorti soje stremeli k temu, da bodo razvili odporna, kakovostna semena z visokim donosom.
Kljub precejšnji podpori kmetijskega ministrstva je pri nas ekološka proizvodnja butična, cilji kmetijske politike pa so ambiciozni. Tanja Strniša, državna sekretarka s kmetijskega ministrstva:
»Želeli bi imeti 55 tisoč ha, vključenih v ekološko proizvodnjo do leta 2020 in pet tisoč kmetij. Zdaj je (v letu 2017) v ekološki nadzor vključenih 3.635 kmetijskih gospodarstev z dobrimi 46 tisoč ha kmetijskih zemljišč. Največji delež predstavlja travinje in na tem travinju želimo imeti tudi proizvodnjo živalskih produktov, ki naj bi prišli na trg. Ti ta hip ne najdejo poti na trg, tako da je treba več narediti za povezovanje in nastopanje proizvajalcev teh na trgu. Precej malo pa je pridelave ekoloških vrtnin ali poljščin. V nadzor je vključenih tudi 393 predelovalnih obratov. Naš cilj je tudi izboljšati samooskrbo z ekološkimi proizvodi, zato imamo poleg podpor na površino za ekološko proizvodnjo tudi vrsto drugih ukrepov, med drugim za povezovanje ekoloških kmetov, kratke oskrbne verige in pridobivanje novih znanj.«
Poleg Slovenije v konzorciju projekta sodeluje še 24 priznanih univerz, znanstvenih inštitutov ter podjetij iz Evrope, Združenih držav in Kitajske. Maximilian Mayer, predstavnik enega od svetovnih semenarskih podjetij, francoskega podjetja Secobra – Saatzucht, je povedal, da se ukvarjajo pretežno s proizvodnjo semen pšenice.
Letos so popisali dve ekološki sorti, o katerih upamo, da ju bomo uspešno prodajali na nemškem trgu in da bosta pomagali tudi ekološkim kmetom v drugih državah pri doseganju višjih in kakovostnih pridelkov, pri teh semenih smo se osredotočili na visoko odpornost semen.
Njihova glavna semenarska postaja je v Franciji, pravi, vendar delujejo po svetu. Dve novi poskusni semenarski središči so postavili v Nemčiji, pred kratkim pa tudi v Veliki Britaniji, kjer so začeli žlahtnjenje ječmena, določeni poskusi pa potekajo tudi na Švedskem. Nedavno so semenarsko proizvodnjo razširili tudi v Avstraliji.
Kako konkurenčna je proizvodnja ekološkega semena na trgu?
»Pri proizvodnji ekoloških semen gre za zdaj za tržno nišo. (Kot pravi so) Prepričani pa smo, in to kažejo tudi podatki, da se povpraševanje po ekoloških sortah semen povečuje. V Nemčiji se število in površina ekoloških kmetij povečujeta. Zato pričakujemo, da se bo ta tržni delež razvil v večjega. Do zdaj po večini ekološki kmetje še vedno uporabljajo konvencionalne sorte semen in mislimo, da se bo to spremenilo, zato smo pred leti začeli žlahtnjenje in razvijanje sort semen pšenice izključno za ekološko kmetovanje.«
Mednarodni raziskovalni projekt ECOBREED je financiran iz evropskega programa Obzorje 2020, trajal bo 5 let, na voljo pa je 5,8 milijona evrov sredstev.
Družbena pričakovanja, predsodki in spolni stereotipi so glavni razlogi za neenake možnosti žensk v znanosti, ki so jih izpostavile udeleženke okrogle mize. Ta je potekala včeraj v ljubljanski mestni hiši, in sicer v okviru cikla WISE 2024, katerega namen je reševanje spolne neenakosti v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, in o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, v tokratni Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Slovenijo je pred tremi tedni pretresla vest o nenadni smrti novorojenčka z Goričkega. Med drugim je bilo ugotovljeno, da patronažna služba zdravstvenega doma Murska Sobota o rojstvu otroka ni bila obveščena in ni spremljala njegovega razvoja. Praksa slovenskih porodnišnic glede obveščanja patronažnih služb so različne, ugotavlja tudi Varuh človekovih pravic, ki se je s to tematiko začel ukvarjati že lani. Nekatere porodnišnice obveščajo samo zdravstvene domove na svojem področju, nekatere vse, ponekod morajo porodnice patronažno službo obvestiti same. Tak sistem očitno ni optimalen. Kaj ugotavlja varuh človekovih pravic, je Peter Svetina pojasnil v pogovoru s Katjo Arhar.
Pet let je minilo od požara, ki je poškodoval znamenito pariško katedralo Notre-Dame. V francoski prestolnici obljubljajo, da bo do poletnega odprtja olimpijskih iger v Parizu obnovljena. Kako spremljajo obnovo Francozi, Parižani, in kdaj naj bi bila obnova končana, bomo izvedeli neposredno od njih. Kulturnica, prevajalka in kulturna mediatorka na veleposlaništvu Republike Slovenije v Parizu, Liza Japelj Carone, poudarja, da vsi že težko pričakujejo odprtje ene najpomembnejših zgradb v državi.
Danes obeležujemo mednarodni dan mladih prostovoljcev. V Sloveniji je delež mladih prostovoljcev v starostni skupini do 18 let še vedno najmanjši. V starostni skupini od 18 do 30 let je sicer nekoliko višji, v zadnjem času se giblje pri približno dvajsetih odstotkih. V Večgeneracijskem centru Skupna točka, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, večino prostovoljcev predstavljajo mladi. Ti nudijo učno pomoč otrokom in mladostnikom iz družin, ki si inštrukcij ne morejo privoščiti, pa tudi tistim z učnimi težavami ali primanjkljaji. Večgeneracijski center je obiskala Lucija Vidergar. Bere Cirila Štuber.
Boris Čok iz Lokve je nosilec dediščine suhozidne gradnje in tudi njemu gre pripisati ogromno zaslug za vpis te veščine na seznam UNESCOve nesnovne dediščine. Čok pa je tudi čuvaj izročila in avtor dveh knjig, ki ohranjata spomin na obredja slovenske rodne vere in naravoverstva. Pred leti je izdal svojo prvo knjigo na to temo - V siju mesečine, prav v teh dneh pa je izšla še druga - V temi (ni) senc, ki odstira marsikatero skrivnost staroverstva – edine slovenske oziroma slovanske avtohtone vere. Z Borisom Čokom se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Usoda prvih 20 najbolj ogroženih hiš ob Savinji je zapečatena. Državna tehnična pisarna je odgovorila na pripombe ljudi na prvi sveženj mnenj o odstranitvi najbolj kritičnih domov, prizadetih v avgustovski ujmi. Ključnih odločitev ni spreminjala, dokončno in zavezujočo odločitev vlade se pričakuje še ta mesec. Kdaj bodo odločili še o preostalih 330 objektih s seznama potencialnih kandidatov za odstranitev in kako bodo pomagali pri obnovi drugih domov, nam je pojasnil vodja Državne tehnične pisarne Blaž Dolinšek.
Svetovna zdravstvena organizacija vidi prihodnost zdravja in zdravstva v digitalni tehnologiji. Področje zdravja nudi neizmerne možnosti za uporabo umetne inteligence, tako v pomoč zdravnikom, ki so povsod po svetu preobremenjeni kot tudi pacientom, ki že danes pogosto iščejo zdravstvene informacije na spletu, ki pa niso vedno zanesljive. Zato svetovna zdravstvena organizacija priporoča državam, da z umetno inteligenco na interaktiven način pomaga ljudem do zdravstvenih tem. Pri nas se s tem ukvarjajo že leta na Inštitutu Jožef Štefan. Z vodjo projekta, Matjažem Gamsem se je pogovarjala Helena Lovinčič.
Toliko smo govorili o omejevanju sladkorja v sladkih pijačah in drugi industrijski hrani, še zlasti tisti, ki je namenjena predvsem otrokom, da se zdi, kot da je to že zdavnaj urejeno. Pa ni, čeprav smo že leta 2007 mislili, da smo tik pred uvedbo davka. O pomenu trditev na embalaži sladkih pijač, ki kupce pritegnejo z videzom nizkega sladkornega profila in o ureditvi obdavčitve v nekaterih drugih državah se je Cirila Štuber pogovarjala z Uršo Menard, strokovno sodelavko za področje prehrane pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Dva največja zdravstvena domova pri nas, Maribor in Ljubljana, sta vključena v evropski projekt preventivnega presejalnega testiranja na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori, ki je povezana z nastankom raka na želodcu. V Mariboru vabijo 4000 in v Ljubljani 6200 oseb starih od 30 do 34 let. V Ljubljani so minuli teden predstavili rezultate prvih testiranj, izkazalo se je, da je med odzivniki 12% pozitivnih. Rak želodca je velik javno zdravstveni problem, incidenca v Sloveniji je osma najvišja v Evropi.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo letos za subvencioniranje električnih koles namenilo 4 milijone evrov. Subvencije naj bi bile na voljo že junija, pri čemer bo država prispevala 30 odstotkov prodajne cene kolesa. Številni projekt ministrstva pozdravljajo, se pa ob njem pojavljajo tudi vprašanja. Na nekatera je skušal odgovoriti Andrej Klemenc, ustanovni član ljubljanske in slovenske kolesarske mreže ter Društva električnih kolesarjev Slovenije. Povabilo za sodelovanje v oddaji smo najprej posredovali pristojnemu ministrstvu, ki pa je sporočilo, da za pripravo na pogovor o tej temi potrebuje mesec dni. FOTO: Pixabay
Slovenija se letos z logotipom Polonce Strman na Bolonjskem sejmu knjig za otroke in mladino predstavlja v močnejši luči kot prejšnja leta, saj je tam častna gostja. Tako so že dopoldne potekali različni dogodki, med drugim si mednarodna strokovna javnost po predstavitvi dvanajsterice naših najboljših ilustratorjev, lahko ogleda dvodelno razstavo z naslovom In kaj se je zgodilo potem, ki simbolizira otroško bralno radovednost. Na tej razstavi sta s knjižnimi ilustracijami prisotna tako Ana Maraž, ki je kot edina naša predstavnica uvrščena tudi na posebno mednarodno sejemsko razstavo, in zelo uveljavljen ilustrator Damijan Stepančič, ki ga zvečer čaka tudi odprtje samostojne razstave, s poudarkom na ilustracijah iz romančka Petra Svetine Modri Portugalec, prevedenega v italijanščino. Z njima se je pogovarjala Magda Tušar.
8. aprila se vsako leto spominjamo prvega svetovnega romskega kongresa v Londonu, ko so se med 4. in 8. aprilom 1971 predstavniki Romov iz štirinajstih držav dogovorili, da postane 8. april nacionalni praznik vseh Romov. Juan de Dios Ramirez Heredia je ena največjih svetovnih romskih avtoritet. Med drugim je bil 13 let član evropskega parlamenta, je pa tudi eden od zgolj dveh še živečih delegatov z zgodovinskega kongresa, kjer je zastopal Španijo. Ekskluzivni pogovor z njim je ekipa televizijske oddaje Kaj govoriš, tudi za Naše poti, posnela v Barceloni. Sandi Horvat.
V slovenskih medijih v več kot 70 odstotkih kot viri informacij nastopajo moški; slednji so v veliki večini tudi gostje različnih oddaj in komentatorji politično družbenega dogajanja pri nas in v svetu. Ker je enakost spolov temeljna vrednota in temeljno načelo Evropske unije, zapisano pa je tudi v slovenski ustavi sta danes predsednica Združenja Ona Ve Marta Kos in predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič podpisala Zavezo 50 – 50 za aktivno delovanje na področju enakosti spolov v slovenskem medijskem prostoru. O namenu zaveze in o tem kakšne spremembe prinaša v Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Svetovni popotnik in pohodnik Oliver Tič iz Slovenskih Konjic, znan pod imenom Oli Walker, se je danes lotil novega podviga. Iz domačega kraja, kjer so mu dopoldne ob slovesu pripravili kratko prireditev, se je peš odpravil na Pot prijateljstva okoli sveta. Predvidoma v treh do štirih letih bo moral premagati več kot 30.000 kilometrov dolgo pot. Tik pred startom se je z njim pogovarjal naš celjski dopisnik Matija Mastnak.
Čeprav je nov Zakon o gostinstvu, ki naj bi prinesel vrsto novosti tudi na področju sobodajalstva, še vedno v fazi usklajevanja, pa v javnosti še pred javno obravnavo povzroča veliko odzivov. Pozitivnih pa tudi negativnih, saj predvideva poleg večjih pristojnosti za občine, ki so jih veseli župani, tudi časovne omejitve za kratkotrajne turistične namene preko spletnih platform kot sta Booking in Airbnb. Slednje pa zna biti, opozarjajo predvsem turistični delavci, dvorezen meč, sploh na območjih, kjer se zaradi prenasičenosti v poletnih mesecih že leta trudijo podaljševati glavno sezono in kjer nastanitvena infrastruktura pretežno sloni prav na zasebnih namestitvah. To velja tudi za območje Julijskih Alp, zato tamkajšnji turistični delavci opozarjajo, da je na problematiko turizma treba gledati širše. Gre za občutljivo dejavnost, podvrženo različnim zunanjim vplivom, kar sta nenazadnje pokazali tudi pandemija in lanske vremenske ujme.
Prvo pleskavico za burger iz izvornih celic, ki je zrasla v evropskih laboratorijih, smo spoznali že pred enajstimi leti. Raziskave na tem področju potekajo, ponekod so izdelki iz laboratorijskega mesa tudi dovoljeni in dostopni, evropska zakonodaja pa jih za zdaj opredeljuje kot tako imenovano nedovoljeno novo živilo; nima še namreč zgodovine varne uporabe in tudi še ni odobreno, zato se ga ne sme dati na trg. Evropska agencija za varnost hrane je na zahtevo Evropske Komisije v postopku revidiranja smernic o novih živilih - da bi uvedla najsodobnejše zahteve za oceno varnosti in hranilne vrednosti živil, pridelanih v laboratoriju, medtem pa je v Ajdovščini v začetku leta začelo delovati podjetje Tech4Meat, ki bo razvijalo in proizvajalo meso iz izvornih celic. FOTO: Pixabay
V jedrski elektrarni Krško pravkar poteka prvi redni remont v podaljšani obratovalni dobi nuklearke. Prav zato bodo poleg same menjave goriva ter vzdrževanja in posodabljanja opreme preverjali tudi vpliv staranja na komponente in sisteme.
Na mednarodni dan knjig za otroke in mlade, ki ga praznujemo danes, tako kot vsak dan po svetu potujejo zgodbe. Dobre in slabe, vesele in tragične, resnične in izmišljene, pripovedovane ter napisane in narisane v knjigah. FOTO: Pixabay
Na sedanjo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki se bo potegovala za naslednji mandat na tem položaju, letijo obtožbe. Evropsko javno tožilstvo preiskuje sume kaznivega dejanja v zvezi s pogajanji o cepivu za covid. Bruseljska dopisnica Mojca Širok nam je pojasnila, kako bo to vplivalo na kariero ene najvplivnejših žensk in na bližajoče se evropske volitve.
Dnevnemu centru za brezdomce in zavetišču za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, ki se nahaja v centru Ljubljane, od leta 2022 grozi prekinitev financiranja s strani redovnic, sester uršulink. Tako zaposleni kot prostovoljci se še vedno trudijo iskati rešitve za ohranitev prostora, vendar jih do zdaj niso našli. Dnevni center in zavetišče za brezdomce je letos februarja obiskala tudi predsednica države, Nataša Pirc Musar, vendar je kljub njeni podpori situacija ostala nerešena. Kakšno je stanje v dnevnem centru in zavetišču za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, je preverila Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.
Neveljaven email naslov