Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka je 4,73€ bruto, trenutna povprečna urna postavka pa je 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba del presega povpraševanje. Praksa kaže, da se ogromno študentskih del prelije v redne zaposlitve.
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka je 4,73€ bruto, trenutna povprečna pa 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba presega povpraševanje
Poletne počitnice mladim ne predstavljajo zgolj oddiha in zabave, pač pa je to tudi čas, ko lahko za krajše obdobje poprimejo za delo in spoznajo delovni proces ter osnovne zakonitosti rednih zaposlitev. Študentje in dijaki imajo letos na voljo rekordno veliko ponudbo prostih počitniških del, pravi Vesna Miloševič Zupančič, strokovnjakinja za mlade in trg dela pri E-študentskem servisu, prek katerega je lani delalo več kot 44.000 študentov in dijakov.
»Samo na našem Študentskem servisu je trenutno okrog 4200 ponujenih del, kar kaže na dobre razmere na trgu dela. Mladi imajo tako možnost izbire, kar s pridom izkoriščajo – ko iščejo delo, pogosto gledajo urno postavko, dijaki, ki niso tako mobilni v smislu vozniškega izpita, pa gledajo predvsem bližino doma in tudi ugled delodajalca.«
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka znaša 4,73€ bruto, trenutna povprečna urna postavka pa je 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba del presega povpraševanje. Najbolje plačana so tista dela, ki zahtevajo določeno predznanje, opravljene izpite ali tečaje, npr. poučevanje, inštrukcije, računalništvo in programiranje. Zaslužek je sicer še vedno eden od glavnih motivov za počitniško delo, ima pa vse več študentov in dijakov v mislih tudi pridobljene izkušnje in bodočo zaposlitev, dodaja Vesna Miloševič Zupančič.
»Po naših podatkih se ogromno študentskih del potem prelije v redne zaposlitve – najprej pride dijak med počitniškim časom na prakso, nato pa nadaljuje s počitniškim delom in kot študent že opravlja zahtevnejša dela. Podjetja sčasoma ugotovijo, da je nepogrešljiv oziroma da ga potrebujejo, hkrati pa ima tudi dijak ali študent možnost spoznati podjetje in ugotoviti, ali mu je tam sploh všeč in to se pogosto konča z redno zaposlitvijo po končanem šolanju.«
Počitniško delo sicer lahko opravljajo vsi, ki imajo status dijaka ali študenta in tudi osnovnošolci, ki so že dopolnili 15 let. Delajo lahko tudi mladi s statusom izrednega dijaka oziroma študenta in so mlajši od 26 let ter tujci, ki pri nas v okviru mednarodnih izmenjevalnih programov opravljajo študijske obveznosti. Pomembno je, da študentski servis pred pričetkom dela posamezniku izda napotnico, saj se v nasprotnem primeru to delo smatra kot delo na črno.
4430 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka je 4,73€ bruto, trenutna povprečna urna postavka pa je 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba del presega povpraševanje. Praksa kaže, da se ogromno študentskih del prelije v redne zaposlitve.
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka je 4,73€ bruto, trenutna povprečna pa 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba presega povpraševanje
Poletne počitnice mladim ne predstavljajo zgolj oddiha in zabave, pač pa je to tudi čas, ko lahko za krajše obdobje poprimejo za delo in spoznajo delovni proces ter osnovne zakonitosti rednih zaposlitev. Študentje in dijaki imajo letos na voljo rekordno veliko ponudbo prostih počitniških del, pravi Vesna Miloševič Zupančič, strokovnjakinja za mlade in trg dela pri E-študentskem servisu, prek katerega je lani delalo več kot 44.000 študentov in dijakov.
»Samo na našem Študentskem servisu je trenutno okrog 4200 ponujenih del, kar kaže na dobre razmere na trgu dela. Mladi imajo tako možnost izbire, kar s pridom izkoriščajo – ko iščejo delo, pogosto gledajo urno postavko, dijaki, ki niso tako mobilni v smislu vozniškega izpita, pa gledajo predvsem bližino doma in tudi ugled delodajalca.«
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka znaša 4,73€ bruto, trenutna povprečna urna postavka pa je 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba del presega povpraševanje. Najbolje plačana so tista dela, ki zahtevajo določeno predznanje, opravljene izpite ali tečaje, npr. poučevanje, inštrukcije, računalništvo in programiranje. Zaslužek je sicer še vedno eden od glavnih motivov za počitniško delo, ima pa vse več študentov in dijakov v mislih tudi pridobljene izkušnje in bodočo zaposlitev, dodaja Vesna Miloševič Zupančič.
»Po naših podatkih se ogromno študentskih del potem prelije v redne zaposlitve – najprej pride dijak med počitniškim časom na prakso, nato pa nadaljuje s počitniškim delom in kot študent že opravlja zahtevnejša dela. Podjetja sčasoma ugotovijo, da je nepogrešljiv oziroma da ga potrebujejo, hkrati pa ima tudi dijak ali študent možnost spoznati podjetje in ugotoviti, ali mu je tam sploh všeč in to se pogosto konča z redno zaposlitvijo po končanem šolanju.«
Počitniško delo sicer lahko opravljajo vsi, ki imajo status dijaka ali študenta in tudi osnovnošolci, ki so že dopolnili 15 let. Delajo lahko tudi mladi s statusom izrednega dijaka oziroma študenta in so mlajši od 26 let ter tujci, ki pri nas v okviru mednarodnih izmenjevalnih programov opravljajo študijske obveznosti. Pomembno je, da študentski servis pred pričetkom dela posamezniku izda napotnico, saj se v nasprotnem primeru to delo smatra kot delo na črno.
Na knjižne police prihaja tretji in sklepni roman Praznina kriminalistične trilogije novinarke in dolgoletne dopisnice Mojce Širok. Osrednje mesto dogajanja je tokrat njeno trenutno dopisniško mesto, Bruselj. Knjiga, podobno kot njeni predhodnici Pogodba in Evidenca, vzbuja veliko pozornosti.
Francoza Pierre Agostini, Anne L'Huillier in Madžar Ferencz Krausz so letošnji prejemniki Nobelove nagrade za fiziko. Nagrado so dobili za razvoj eksperimentalne metode, ki nam je odprla vpogled v superhitro dogajanje na ravni elektronov. Nina Slaček se je odpravila na Inštitut Jožef Štefan v Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo, kjer imajo napravo, ki je rezultat dela letošnjih nagrajencev. Kaj pomeni njihov prispevek za znanost, se je pozanimala pri vodji odseka za kompleksne snovi prof. Draganu Mihailoviću. Foto: Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo na IJS s portreti letošnjih lavreatov
Luka Hvalc, Saška Rakef in Mojca Delač osvetljujejo zgodbo ddr. Evgena Bavčarja, pri katerem ima otok Capri posebno mesto. Zavili pa niso tja, pač pa v le nekaj minut vožnje oddaljen Anacapri. In če se prvi kiti s pregrešno dragimi trgovinami v čudovitih, ozkih, tlakovanih ulicah ter privablja številne turiste, tudi znane osebnosti, je drugi bolj umirjen, domač in preprost, a zato nič manj zanimiv. Lučaj od lokalne avtobusne postaje se nahaja Vila San Michelle, s katero upravlja Švedska in tako ohranja spomin, delo ter prizadevanja filozofa, ki je kraju vtisnil svoj pečat. In o katerem je bral tudi ddr. Bavčar. Pogovarjali so se s Kristino Kappelin, direktorico Vile San Michelle in švedsko častno konzulko v Italiji.
Gosta pogovora sta dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki predstavi ugotovitve najnovejše raziskave o politični participaciji Slovencev na Hrvaškem, in Vasja Simonič, predsednik sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije, ki ima bogate izkušnje. Letos je namreč na mestu vodje sveta začel že tretji mandat. Raziskava ni pokazala spodbudne slike. Kakšna je dejanska moč manjšinskih svetov? Imajo lahko vpliv na delovanje lokalnih in županijskih oblasti, ali gre zgolj za mrtve črke zapisane v hrvaški manjšinski zakonodaji?
Mestna knjižnica Ljubljana in Gradska knjižnica Rijeka odlično sodelujeta. Kot je povedala Vesna Trobec iz MKLJ, te dobre odnose, ki so postali že zares prijateljski, gojijo od leta 2018. Več o tem, kako je potekala predaja bibliobusa in kako negujejo kulturne vezi, lahko slišite v pogovoru z Andrejo Silić Švonja, višje knjižničarke v Gradski knjižnici Rijeka. Z njo se poleg povezovanja in spodbujanja bralne pismenosti, pogovarjamo tudi o digitalizaciji, zelenih knjižnicah, pa seveda tudi o njenih slovenskih koreninah in prvi slovenski knjigi, ki jo je sama prebrala. Priporočamo v posluh! Foto: Mojca Delač
Otok Capri ni samo turistična meka, ampak je tudi pomembno pribežališče za ptice, ki potujejo iz Afrike v Evropo. Capri predstavlja tudi povod za razmisleke dr. Evgena Bavčarja o slepoti in zaslepljenosti, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o položaju slepih skozi čas … Luka Hvalc otok Capri, ki je ptičje svetišče, predstavlja z nekoliko drugačnega vidika. Na otoku je bil posnet tudi del radijskega dokumentarca o Evgenu Bavčarju Potovanje na robu noči.
Vitomir Vitaz je pri Slovenskem domu KPD Bazovica aktiven že vrsto desetletij, in to v različnih vlogah. Spomni se tudi Zore Ausec, ki je leta 1947 ustanovila društvo in s svojo zagnanostjo in prebojnimi idejami poskrbela, da je zaživelo in se razvilo na številnih področjih, čeprav je morda takrat morda vsi niso najbolj razumeli. Zora Ausec je bila prosvetna delavka, dolgoletna predsednica in potem tudi častna predsednica društva. Vitomir Vitaz nam pripoveduje o njej in njenem doprinosu, hkrati pa tudi o svoji poti sobivanja z društvom. Z njim se pogovarja Mojca Delač.
V kulturno prosvetnem društvu delujejo različne skupine, ki povezujejo slovenske rojake in hrvaške prijatelje vseh generacij. Slovenski dom je mnogim pravi dom. Tako je že vse od ustanovitve društva in selitve v čudovito vilo, ki jo je Josip Gorup, eden najbogatejših rojakov, zgradil za svojega sina Milana Gorupa. Kaj vse se dogaja v društvu, kako je bilo nekoč in kaj so največji izzivi? O tem tudi z nekdanjim predsednikom društva Zvonimirom Stipetićem in s tajnico Sandro Grudenić, ki je med drugim zadolžena za mlade rojake. Vse več jih počitniške dni preživlja na delavnicah, ki so jih poimenovali Poletje v Bazovici. Letos jih je bilo v treh tednih, navdušeno pove, več kot 50. Kako jih spodbuditi, da se bodo vračali v društvo, ko bodo starejši? Foto: Slovenski dom Bazovica
V soboto, 30.9., in v nedeljo, 1.10., potekajo brezplačni dogodki ob Evropskem dnevu opazovanja ptic, ki ga organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. O selitvah ptic in njihovi ogroženosti v pogovoru s Tilnom Basletom. Na fotografiji siva gos, foto: Matevž Škalič
Dr. Miha Kos je direktor Hiše eksperimentov, koordinator Noči raziskovalcev (www.nocmoc.eu) in ambasador letošnjega Tedna otroka, ki se bo začel v ponedeljek, 2.oktobra.
Z nekaterimi dogodki in okroglimi mizami se je že danes in v preteklih dneh dajalo zagon dogodkom, ki bodo jutri številne kraje po Sloveniji obarvali povsem raziskovalno. Noč raziskovalcev, ki se bo v petek začela že v dopoldanskih urah in trajala vse tja do polnoči, bo obiskala 24 krajev po Sloveniji. Polna bo dogodkov, predstavitev, delavnic, pogovorov pa tudi zabave in koncertov.
V ponedeljek se začenja novo študijsko leto. Novinar Rene Markič je zato pred mikrofon povabil rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča. Govorila sta o načrtih univerze za prihajajoče študijsko leto, o vse večjem manku kadra tudi v akademskih vodah, pa tudi o prenizkih financah, ki jih Univerza v Ljubljani kot tretja največja zaposlovalka v Sloveniji prejema od države. Rektor Majdič je med drugim dejal, da se boji, da je znanje v sodobni družbi vse manj cenjena vrednota. Več pa v pogovoru.
V Državnem zboru je bila brez glasu proti sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023 – 2030. Gre za krovni strateški dokument, pripravljen v sodelovanju s stroko in civilno družbo, ki naslavlja področje enakosti žensk in moških. Tita Mayer se je o problemu neenakosti spolov v Sloveniji in o tem kaj prinaša nedavno sprejeta resolucija pogovarjala z vodjo sektorja za enake možnosti pri MDDSZ Heleno Valas in podpredsednico Ženskega lobija Slovenije Tonjo Jerele.
Vprašanje, kakšna naj bo kvalitetna šola danes, katerim znanjem naj posveti pozornost, je eno tistih, ki lahko danes sproža nadvse različne odzive, različna mnenja. V sodobni družbi, tako bogati z najrazličnejšim znanji – in tudi različnimi prioritetami –, je postalo kar zahtevno sploh določiti, kaj je temeljno in neobhodno, kaj zaželeno in koristno, česa je preveč in česa premalo. Dan ima pač še vedno samo 24 ur. A načeloma velja, da je eno ključnih poslanstev šole v tem, da otroke in mlade opremi s temeljnimi znanji, ki jih bodo v življenju potrebovali. Da nas opremi z znanji, ki jih za življenje v sodobni družbi potrebujemo. In danes vse številnejše vidike naših življenj usmerjajo algoritmi umetne inteligence, tehnologija, o principih katere nas večina ve le zelo malo ali nič. To je za slovensko družbo resen problem, opozarjajo strokovnjaki. Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je zato danes pripravil posvet z naslovom Spoznavanje umetne inteligence v slovenski šolah.
Podjetja s hitro modo vse pogosteje v svojih trgovinah ponujajo možnost doniranja rabljenih oblačil pod pretvezo po njihovi ponovni uporabi. A kot so z raziskavo ugotovili v bruseljskem Changing market foundation, velike modne znamke s tem v večini primerov zavajajo potrošnike. Ugotovili so, da so zabojniki, v katerih modne znamke zbirajo svoja rabljena oblačila pod pretvezo po njihovi reciklaži, v več kot tri četrt primerih zgolj vaba za nadaljnjo potrošnjo.
V teh dneh v Ljubljani poteka kampanja Turizem dela Ljubljano, s katero prebivalce ozavešča o pozitivnih učinkih turizma na kakovost življenja. Prestolnica naj bi bila tudi zaradi turizma bolj trajnostna in zelena, kaj pravijo številke, statistika o obisku turistov tudi o Branka Gradišar iz Javnega zavoda Turizem Ljubljana.
Zadnjih 2,4 milijona let se na Zemlji izmenjujeta dve obdobji: obdobje tako imenovane ledenodobne Zemlje in obdobje toplogredne Zemlje
V naslednjih minutah pa bomo brali. Seveda, najprej si bomo knjigo izposodili, vendar ne bomo stopili do najbližje knjižnice. Tokrat se bo knjižnica pripeljala do nas.
V digitalnem svetu se lahko otroci kaj hitro srečajo z nevarnimi ljudmi in vsebinami. Kako nanje vpliva pornografija, kdaj sploh pridejo v stik z njo, kaj je transakcijski seksting in kaj se je med covidom, ko so bili doma tako mladi kot spolni prestopniki, dogajalo na spletu? O tem so domači in tuji strokovnjaki razpravljali na posvetu E-zlorabe otrok, ki je ta teden potekal na pobudo Spletnega očesa, Uprave kriminalistične policije in Gospodarske zbornice Slovenije.
Dva dneva pred državnim praznikom, pred slovenskim dnevom športa, so imeli včeraj poseben dan tudi naši športniki invalidi. Zveza za šport invalidov – Slovenski paralimpijski komite je v sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim Inštitutom Soča mladim s telesnimi okvarami in drugimi hibami predstavil najbolj priljubljene parašporte. Na dogodku je bil Marko Polak.
Neveljaven email naslov