Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka je 4,73€ bruto, trenutna povprečna urna postavka pa je 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba del presega povpraševanje. Praksa kaže, da se ogromno študentskih del prelije v redne zaposlitve.
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka je 4,73€ bruto, trenutna povprečna pa 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba presega povpraševanje
Poletne počitnice mladim ne predstavljajo zgolj oddiha in zabave, pač pa je to tudi čas, ko lahko za krajše obdobje poprimejo za delo in spoznajo delovni proces ter osnovne zakonitosti rednih zaposlitev. Študentje in dijaki imajo letos na voljo rekordno veliko ponudbo prostih počitniških del, pravi Vesna Miloševič Zupančič, strokovnjakinja za mlade in trg dela pri E-študentskem servisu, prek katerega je lani delalo več kot 44.000 študentov in dijakov.
»Samo na našem Študentskem servisu je trenutno okrog 4200 ponujenih del, kar kaže na dobre razmere na trgu dela. Mladi imajo tako možnost izbire, kar s pridom izkoriščajo – ko iščejo delo, pogosto gledajo urno postavko, dijaki, ki niso tako mobilni v smislu vozniškega izpita, pa gledajo predvsem bližino doma in tudi ugled delodajalca.«
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka znaša 4,73€ bruto, trenutna povprečna urna postavka pa je 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba del presega povpraševanje. Najbolje plačana so tista dela, ki zahtevajo določeno predznanje, opravljene izpite ali tečaje, npr. poučevanje, inštrukcije, računalništvo in programiranje. Zaslužek je sicer še vedno eden od glavnih motivov za počitniško delo, ima pa vse več študentov in dijakov v mislih tudi pridobljene izkušnje in bodočo zaposlitev, dodaja Vesna Miloševič Zupančič.
»Po naših podatkih se ogromno študentskih del potem prelije v redne zaposlitve – najprej pride dijak med počitniškim časom na prakso, nato pa nadaljuje s počitniškim delom in kot študent že opravlja zahtevnejša dela. Podjetja sčasoma ugotovijo, da je nepogrešljiv oziroma da ga potrebujejo, hkrati pa ima tudi dijak ali študent možnost spoznati podjetje in ugotoviti, ali mu je tam sploh všeč in to se pogosto konča z redno zaposlitvijo po končanem šolanju.«
Počitniško delo sicer lahko opravljajo vsi, ki imajo status dijaka ali študenta in tudi osnovnošolci, ki so že dopolnili 15 let. Delajo lahko tudi mladi s statusom izrednega dijaka oziroma študenta in so mlajši od 26 let ter tujci, ki pri nas v okviru mednarodnih izmenjevalnih programov opravljajo študijske obveznosti. Pomembno je, da študentski servis pred pričetkom dela posamezniku izda napotnico, saj se v nasprotnem primeru to delo smatra kot delo na črno.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka je 4,73€ bruto, trenutna povprečna urna postavka pa je 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba del presega povpraševanje. Praksa kaže, da se ogromno študentskih del prelije v redne zaposlitve.
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka je 4,73€ bruto, trenutna povprečna pa 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba presega povpraševanje
Poletne počitnice mladim ne predstavljajo zgolj oddiha in zabave, pač pa je to tudi čas, ko lahko za krajše obdobje poprimejo za delo in spoznajo delovni proces ter osnovne zakonitosti rednih zaposlitev. Študentje in dijaki imajo letos na voljo rekordno veliko ponudbo prostih počitniških del, pravi Vesna Miloševič Zupančič, strokovnjakinja za mlade in trg dela pri E-študentskem servisu, prek katerega je lani delalo več kot 44.000 študentov in dijakov.
»Samo na našem Študentskem servisu je trenutno okrog 4200 ponujenih del, kar kaže na dobre razmere na trgu dela. Mladi imajo tako možnost izbire, kar s pridom izkoriščajo – ko iščejo delo, pogosto gledajo urno postavko, dijaki, ki niso tako mobilni v smislu vozniškega izpita, pa gledajo predvsem bližino doma in tudi ugled delodajalca.«
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka znaša 4,73€ bruto, trenutna povprečna urna postavka pa je 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba del presega povpraševanje. Najbolje plačana so tista dela, ki zahtevajo določeno predznanje, opravljene izpite ali tečaje, npr. poučevanje, inštrukcije, računalništvo in programiranje. Zaslužek je sicer še vedno eden od glavnih motivov za počitniško delo, ima pa vse več študentov in dijakov v mislih tudi pridobljene izkušnje in bodočo zaposlitev, dodaja Vesna Miloševič Zupančič.
»Po naših podatkih se ogromno študentskih del potem prelije v redne zaposlitve – najprej pride dijak med počitniškim časom na prakso, nato pa nadaljuje s počitniškim delom in kot študent že opravlja zahtevnejša dela. Podjetja sčasoma ugotovijo, da je nepogrešljiv oziroma da ga potrebujejo, hkrati pa ima tudi dijak ali študent možnost spoznati podjetje in ugotoviti, ali mu je tam sploh všeč in to se pogosto konča z redno zaposlitvijo po končanem šolanju.«
Počitniško delo sicer lahko opravljajo vsi, ki imajo status dijaka ali študenta in tudi osnovnošolci, ki so že dopolnili 15 let. Delajo lahko tudi mladi s statusom izrednega dijaka oziroma študenta in so mlajši od 26 let ter tujci, ki pri nas v okviru mednarodnih izmenjevalnih programov opravljajo študijske obveznosti. Pomembno je, da študentski servis pred pričetkom dela posamezniku izda napotnico, saj se v nasprotnem primeru to delo smatra kot delo na črno.
Letos prvič obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. V spominskem centru Potočari blizu Srebrenice so s pokopom 14 žrtev obeležili 29. obletnico genocida, v katerem so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija leta 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov. Iz Potočarov se je oglasil naš dopisnik Boštjan Anžin.
V dobrem desetletju se je James Brandon Lewis utrdil na jazzovski sceni kot eden najbolj dejavnih ameriških saksofonistov. Od leta 2012 živi in ustvarja v New Yorku. Leta 2022 je bil njegov album Jesup Wagon razglašen za album leta kritikov revije Downbeat, nato pa so sledili albumu Eye of I, For Mahalia, With Love, Transfiguration ter The Messthetics and James Brandon Lewis. Na Jazz festivalu Ljubljana James Brandon Lewis nastopa s svojim triom (Josh Werner, Chad Taylor).
Tututu Orchestra je mednaroden, na Nizozemskem ustanovljen kolektiv. Jutri se bodo v parku Cankarjevega doma v okviru letošnjega jazz festivala prvič predstavili slovenski publiki. Gre za poseben sestav glasbenikov, ki pa je ravno dovolj velik a dovolj majhen za številne improvizacijske izlete, slišane v njihovih kompozicijah. Zasedba si je ime nadela po učilnici kjer so vadili z oznako 2.22 (two point two two) torej poenostavljeno Tututu Orchestra. Andrej Prezelj se je pogovarjal z vodjo orkestra – Mojco Zupančič, dirigentko, pianistko in avtorico glasbe.
Tudi letos ni bilo pravega prehoda med pomladjo in poletjem. Zdi se, kot bi nas visoke temperature dohitele nepripravljene. Pa vendar smo sredi julija in ne bo odveč opozoriti, kako se najbolje ohladimo in kako vroče dni preživeti brez zdravstvenih posledic. Z družinsko zdravnico iz Zdravstvenega doma Ljubljana in profesorico na Medicinski fakulteti UL Neno Kopčavar Guček se je pogovarjala Lucija Fatur.
Državni zbor je končal razpravo o predlogu zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, torej predvsem v domovih za starejše. Zakon bo po pričakovanjih tudi sprejet, saj mu tudi opozicija ne bo nasprotovala, kljub temu, da ima nekaj pripomb: med drugim, da je finančni vložek - do konca leta 2026 slabih deset miljonov - preskromen in predvsem ne ureja plačne problematike in normativov za zaposlene v zdravstveni negi in rehabilitaciji.
Mnogo lastnikov psov se v poletnem času sooča s težavo, ko v primeru krajših ali daljših dopustov ne najdejo primernega varstva za svojega psa. Sta pasji hotel ali vrtec dobri rešitvi? O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.
Pristojno ministrstvo je v javno obravnavo poslalo novelo Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. V njej so naslovili problem prenizkih rejnin in jih zvišali s 150 na 300 evrov, omogočili brezplačno pravno pomoč rejnikom v postopkih pred sodišči ter uvedli letni dodatek za rejnike. Stroka in rejniki spremembe pozdravljajo, a menijo, da bi bilo treba tudi kadrovsko opolnomočiti centre za socialno delo in premisliti o sistemu stikov otrok v rejništvu z matično družino, ki včasih prinesejo več škode kot koristi. FOTO: Pixabay
Težko pričakovan Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti je od petka v javni obravnavi, a nasprotniki tovrstnih zakonodajnih sprememb poudarjajo, da je zakon nesistemski in neustrezen, saj med drugim krepi črni trg in podaljšuje čakalne dobe. Tako Zveza organizacij pacientov kot Zbornica kliničnih psihologov poudarjata, da je tudi časovnica javne obravnave nesprejemljiva. Ta bo namreč trajala le do 28. julija, kar se jim zdi nesmotrno glede na čas dopustov na eni strani in zahtevnost teme na drugi.
Na včerajšnji seji mestnega sveta so ljubljanski svetniki izglasovali spremembo odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, s čimer bo na petih lokacijah mogoče organizirati dogodke brez soglasja Zavoda za varstvo narave. Odločitev je razburila opozicijske svetnike, ki napovedujejo presojo zakonitosti in, če bo potrebno, tudi vložitev predloga za referendum.
Raziskava Masterindex je pokazala, da 87 % Slovencev uporablja plačilne kartice vsak teden, vsak dan pa več kot četrtina. Za spletne nakupe jih na tedenski ravni uporablja 28 %. Imate v denarnici kaj gotovine ali plačujete izključno s plačilnimi karticami? Ali plačujete s plačilnimi karticami, ker je to enostavno? Zaupate temu načinu plačevanja? To je bilo vprašanje za poslušalke in poslušalce v torkovi Aktualni temi.
Vse misli ljubiteljev nogometa so danes usmerjene k večerni tekmi med Portugalsko in Slovenijo v Frankfurtu. Kakšno je vzdušje med navijači, je preverila naša dopisnica Maja Derčar. Foto: MMC RTV Slovenija/Niko Hari
Nogometna euforija prehaja v novo fazo, ki ji v Sloveniji še nismo bili priča. Čeprav je veliko ljudi na dopustu, bodo vseeno spremljali današnjo tekmo osmine finala med Portugalsko in Slovenijo. Slovenija prvič v zgodovini igra v osmini finala na Euru. Matej Rijavec, športni novinar na portalu MMC, spremlja nastope Slovenije na prvenstvu že od začetka. Portugalska je velik favorit, toda bili so tudi Danci, Srbi in Angleži v skupinskem delu, pa nihče ni ugnal Slovenije. Danes torej Slovenija nima ničesar za izgubiti?
20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, na katerem so se zbrali Slovenci iz sveta in sosednjih držav, je bilo posvečeno mladim rojakom. »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, je srečanje naslovila pristojna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In kaj o prihodnosti menijo mladi?
Italijansko skovanko calciosociale bi lahko prevedli v »družbeno občutljivi nogomet«. Gre za gibanje, ki se je pred petnajstimi leti rodilo v degradiranem predmestju Rima, zdaj pa vključuje že 3000 otrok in njihovih družin po vsej Italiji in tudi drugod. Toda kakšna so pravila nogometa, pri katerem zmagujejo le tisti, ki jim je mar za druge? Janko Petrovec je obiskal rimski Nogometni klub Čudeži, kjer se je vse skupaj začelo.
V Avstriji želijo ogljično nevtralnost doseči do leta 2040, zato pospešeno gradijo sončne elektrarne. Eno največjih sončnih elektrarn so zgradili v 22. okrožju na Dunaju. Poleg fotovoltaičnega sistema pa so ustvarili še življenjski prostor za rastline in živali, tam se namreč pase 150 ovac pasme Jura.
Predlagane spremembe Zakona o invalidskih organizacijah po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prinašajo urejanje položaja in sistemsko financiranje Nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Nekatere nevladne organizacije spremembam nasprotujejo, saj se bojijo, da bo ta organ postal edini sogovornik vlade na tem področju. Obenem se jim zdi načrtovanih 250 tisoč evrov letno za njegove dejavnosti občutno preveč. Tudi zagovornik načela enakosti priporoča, naj pristojni o zakonu, ki so ga pred dnevi vložili v vladni postopek, še enkrat premislijo. FOTO: Pixabay
Slovensko nogometno reprezentanco čaka nocoj zelo pomembna tekma. Ob 21-ih se bo pomerila z angleško reprezentanco in rezultat nas lahko pripelje v izločilne boje evropskega nogometnega prvenstva. Köln, prizorišče tekme, bo danes gotovo tudi slovenski, saj je v mesto že prišlo na tisoče slovenskih navijačev. Od tam se javlja Marko Rozman.
V prihodnjih minutah bomo spoznali dijaka srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju Patrika Gorjaka, ki je na Radiu Slovenija opravljal obvezno dvotedensko prakso. 19- letni Patrik Gorjak je oseba z avtizmom, v prostem času pa ustvarja svoje skladbe. O vtisih dela na Radiu ga je povprašala Petra Medved.
V Sloveniji trenutno vlada nogometna evforija. Dogajanje na Euru 2024 spremlja nepregledno število ljudi, od najmlajših, do najstarejših. Med njimi najdemo tudi takšne posameznike, navijače, ki naše športnike v ekipnih ali posameznih panogah spremljajo ves čas. Tudi, ko jim ne gre ravno najboljše. Eden izmed njih je tudi Jože Vozelj, ki nastope naših reprezentanc na različnih prvenstvih spremlja že od leta 1998. Obiskal je 69 držav, kjer so potekala različna mednarodna tekmovanja in prvenstva. Ustavil v Kölnu, in ga vprašali kako občuti trenutno euforijo in nenazadnje tudi preveril, kdo bo zmagovalec jutrišnje večerne tekme.
21. junija zaznamujemo svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze. ALS je ena izmed degenerativnih nevroloških bolezni, za katero je značilen hiter, napredujoč potek. Njen najizrazitejši znak je mišična šibkost, ki se lahko začne kjer koli v telesu in nazadnje zajame večino mišic. Mišična šibkost je posledica prizadetosti motoričnih nevronov v možganski skorji ter v možganskem deblu in v hrbtenjači. Zato je za ALS v rabi tudi ime bolezen motoričnega nevrona. Bolniki imajo težave z govorom, požiranjem, gibanjem z udi in dihanjem. Bolezen se hitro slabša, učinkovitega zdravila ni. Od leta 1995 je na voljo zdravilo, ki za nekaj mesecev podaljša povprečno preživetje bolnikov z ALS. Bolezen se največkrat pojavi med 45. in 70. letom starosti. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo. V okviru Društva distrofikov Slovenije deluje tudi Odbor za ALS. Obolelim in njihovim svojcem ponujajo različne oblike podpore, javnost pa ozaveščajo o tej hudi, neozdravljivi bolezni, razlaga strokovna sodelavka društva Andreja Šuštar.
Neveljaven email naslov